Odpre glavni meni

Stolnica

cerkev, ki je škofijski sedež

Stolnica, stolna cerkev ali katedrala je cerkvena zgradba, navadno izjemno velike in lepe oblike, ki je sedež škofije.

Stolnica v katoliški verski skupnosti pomeni cerkev, v kateri ima škof svoj uradni sedež (katedro). Za stolnice, kot sedeže škofov, so omenjali že starokrščanske bazilike in romanske škofovske cerkve, največkrat pa cerkve, ko je sakralna arhitektura ob koncu srednjega veka ustvarila največje in najimenitnejše zgradbe, tako po dimenzijah, kot tudi po umetnostnih vrednotah. V času renesanse so za sakralne arhitekture še naprej gradili tudi velike in likovno izjemne objekte. Sledila je faza gradnje razkošno okrašenih katedral v 17. in 18. stoletju v baročnih oblikah, redko imenovanih jezuitski stil. Novo obdobje gradnje stolnic je povzemalo arhitekturni preplet historičnih zgodovinskih stilov. Dvajseto stoletje je sledilo novejšim arhitekturnim trendom.

Vsebina

EtimologijaUredi

Naziv stolnica (tudi katedrala) ali stolna cerkev je v slovenščino prišel iz grške besede kathedra (καθἐδρα) ter latinske besede cathedra, ki pomeni prestol, sedež. Gre torej za sopomenko, nastalo kot dobesedni prevod omenjenih starejših besed. Ime ecclesia cat Cathedralis se je prvič pojavilo leta 516 na Tarragonskem koncilu, ki pa ne spada v vrsto ekumenskih koncilov. V vzhodni cerkvi ime katedrala ni bilo uveljavljeno, škofovske cerkve se preprosto imenujejo 'cerkev' ali 'velika cerkev' (latinsko ecclesia maior).

V slovenščini se beseda uporablja za poimenovanje velikih in znamenitih stolnic, predvsem v Evropi (primer Stolnica Notre-Dame v Parizu in tako dalje), pa tudi za slovenske stolnice (na primer Ljubljanska stolnica). Tudi največja cerkev v Sloveniji - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu ima naziv sostolnica, ker je bil v njej dolga leta sedež ljubljanskih škofov. Bila je tudi grobnica ljubljanskih škofov.

Podobni izraziUredi

V nemško in italijansko govorečih državah se številne stolnice imenujejo tudi dom ali münster. Primeri so Stolnica v Kölnu (nemško Kölner Dom) , Milanska stolnica (italijansko Duomo di Milano), Stolnica v Freiburgu (nemško Freiburger Münster) in Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu (francosko Cathédrale Notre-Dame de Strasbourg, nemško Straßburger Münster). Vendar ti izrazi niso sinonimni in se uporabljajo tudi za velike ali pomembne cerkve, ki niso škofije: Glavna cerkev v Ulmu (nemško Ulmer Münster) in celo Bazilika sv. Petra, Vatikan nista stolnici.

Druga imenaUredi

V luteranskih cerkvah Skandinavije se stolnice imenujejo Domkirke in Domkyrka.

V grški pravoslavni cerkvi, katere predstojnik in glavni škof hkrati nosi naslov metropolit, je ime Mitropolitikós Naós (Μητροπολιτικός Ναός), metropolitanska cerkev, pravzaprav celo metropolitanski tempelj. V slovanskih deželah se uporablja ime Sobor (собор), ki izhaja iz slovanskega imena za koncil, svet.

Druga imena so bila prenesena v srednjeveških virov: ecclesia maior ('velika cerkev'), ecclesia mater ('matična cerkev'), ecclesia glavniis ('glavna cerkev'), ecclesia senior ('stara cerkev'), ecclesia matrix ('prvotna cerkev')[1].

Ime episkopska cerkev (ecclesia episcopalis) je v latinski cerkvi neodvisen naslov in se nanaša na dejstvo, da je cerkev sedež ordinarija v rangu škofa. Stolnice višjih prelatov na drugi strani nosijo naslove, katerih ime izhaja iz njihovega uradnega statusa: ecclesia archiepiscopalis ('nadškofova cerkev') je sedež nadškofa, ecclesia metropolitanae ('metropolitanska cerkev') je sedež metropolita in glavna cerkev cerkvene pokrajine, ecclesia primatialis ('primasova cerkev') je sedež primasov in ecclesia patriarchalis ('patriarhova cerkev', tudi 'patriarhalna bazilika') je sedež patriarha.

Stolnice v Rimokatoliški cerkviUredi

 
Kor in apsida Lateranske bazilike s katedro

Po razumevanju drugega vatikanskega koncila (Sacrosanctum Concilium št. 41) je stolnica primarno mesto, kjer se zbirajo božji ljudje določene cerkve (škofije), ki jih vodi škof, najpomembnejši pri praznovanju bogoslužja; v stolnici se izražata enotnost in red določene cerkve, od katedre pa tamkajšnji škof prevzame svojo službo, »da poučuje, posvečuje in vodi« in velja za njegovo škofijo.[2]

V kanonskem pravu Rimskokatoliške cerkve ima torej stolnica poseben pravni status cerkve. Predpisano je slovesno posvečenje (can. 1217 CIC, can. 871 CCEO). Škof običajno prebiva v stolnici svoje škofijske posesti (ustoličenje), tam mora biti prebrano njegovo papeško potrdilo o imenovanju (can. 382 CIC). Zasnovan je tudi kot škofov grob (can. 1011 CIC). Škof mora pogosto darovati mašo v stolnici, zlasti ob predpisanih državnih praznikih in drugih slovesnih priložnostih (can. 389 CIC) in tam darovati zakrament svetih redov (can. 1011 §1 CIC). Evharistijo je treba hraniti v stolnici (can. 934 §1 CIC).

Cerkveni zakon katoliških vzhodnih cerkva zahteva, da škof zagotovi, da se vsaj del liturgičnih praznovanj v stolnici vsakodnevno praznuje v skladu s pravili posamezne obredne cerkve (can. 199 § 2 CCEO), on pa redno in zlasti ob državnih praznikih in drugih praznovanjih, pa tudi druga praznovanja z velikim zanimanjem celo praznovanje v stolnici ali drugi cerkvi (can. 199 §3 CCEO).

Po podatkih GCatholic.org je v Rimokatoliški cerkvi 3015 stolnic in 296 so-stolnic, 423 nekdanjih stolnic in 41 pro-stolnic.[3]

Najvišja cerkev rimskokatoliške cerkve je Lateranska bazilika, stolnica Rimske škofije in škofovski sedež papeža. Nosi častno ime Mati in vodja vseh cerkev svetovnega kroga. Dan posvetitve Lateranske bazilike se v rimskokatoliški cerkvi praznuje kot praznik Jezusa Kristusa.

Stolnice v SlovenijiUredi

Viri in opombeUredi

  1. Auguste Boudinhon: Cathedra. In: The Catholic Encyclopedia. Vol. 3. Robert Appleton Company, New York 1908
  2. Drugi Vatikaniski koncil,Christus Dominus, št. 11
  3. Katedrale po svetu [1]
  4. Na dan prenosa sedeža Lavantinske škofije iz Šent Andraža v Maribor je tudi cerkev sv. Janeza Krstnika postala stolnica.
  5. Gradnje cerkve ([2]).
  6. Na ta dan so posvetili novo baročno cerkev, ki so jo na novo zgradili na mestu gotske.
  7. Stolnice v svetu po državah.

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi