Odpre glavni meni

Črni Kal

naselje v Sloveniji

Črni Kal (v času fašizma preimenovan v San Sergio) je značilna istrsko-kraška vas, v črnokalskem Bregu, pod prepadnimi stenami kraškega roba, v zavetrni prisojni legi, ob cesti Kozina-Koper. Črni Kal ima zaselek Spodnji Črni Kal ali izvorno Ćetnara (katinara), kjer je bila nekoč meja med Staro Avstrijo in Beneško republiko. Naselje spada pod občino Koper. V bližini vasi se nahaja avtocestni viadukt Črni Kal.

Črni Kal
Crni Kal 00.JPG
Črni Kal is located in Slovenija
Črni Kal
Črni Kal
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°33′0.01″N 13°52′42.38″E / 45.5500028°N 13.8784389°E / 45.5500028; 13.8784389Koordinati: 45°33′0.01″N 13°52′42.38″E / 45.5500028°N 13.8784389°E / 45.5500028; 13.8784389
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaObalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaKoper
Površina
 • Skupno1,5 km2
Nadm. višina
252,9 m
Prebivalstvo
 (2019)[1]
 • Skupno223
 • Gostota150 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Črni Kal - Vas
LegaMestna občina Koper
RKD št.80 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP1. avgust 1987

ZgodovinaUredi

V bližnjem kamnolomu so odkrili prazgodovinsko sekiro, datirano v paleolitik in pa bronast kipec boginje Junone iz rimske dobe. Obstaja tudi mnenje, da so tu našli tudi sarkofag kralja Roksolanov in Sarmatov Rasparagana, ki se danes nahaja v Puljskem muzeju. Na skalnem robu nad vasjo so ostanki starega gradu iz 11. stoletja, ki ga je dal sezidati istrski mejni grof Urlik I, z namenom obvladovanja ceste iz Rižanske doline proti notranjosti. Širše območje Črnega Kala je bilo na meji Beneške republike in Avstrije, kjer so pogosto potekali vojni spopadi. Po beneško-avstrijski vojni (1508-1516) je Črni Kal pripadel socerbskemu gospostvu in je bil leta 1521 neposredno priključen Kranjski. Na cesti proti Gabrovici stoji kamen z napisom GEMEINDE ČERNI KAL (občina Črni Kal) in letnico 1819 Do leta 1945 je v vasi delovala torkla - oljarna, ki je bila komunska.

ZnamenitostiUredi

Več hiš v vasi je iz 16. in 17. stoletja, v urbano celoto jih povezuje enotna višina in način gradnje ter oblikovanje arhitekturnih kamnitih detajlov. Položne dvokapne strehe so povečini krite s korci. V vasi stoji cerkev Svetega Valentina, katere posebnost je zvonik, nagnjen približno za meter, zid okoli cerkve in sosednjih stavb pa je na več mestih razpokan. Plazovit teren naj bi bil tudi kriv za to, da se je porušila prejšnja cerkev sv. Valentina iz leta 1680. Spomeniško najkvalitetnejši je porton (portal) domačije št. 17, povezan z bogato kamnoseško tradicijo kraja. Pomembno arhitekturno vrednosti ima tudi Benkova hiša, ki je najstarejša podeželska hiša v koprski občini, saj napis na polkrožnem portalu razkriva, da sta jo leta 1489 zgradila mojstra Andreas in Benco.

Na enem od črnokalskih ovinkov pred Ćetnaro, je postavljen spomenik Prekomorskim brigadam. S svojo značilno obliko treh premcev bark ponazarja pot mnogih Primorcev in Istranov, ki so se med drugo svetovno vojno borili v teh brigadah.

PlezališčeUredi

 
Plezališče v Črnem kalu

V apnenčastih prisojnih stenah nad vasjo se je pisala zgodovina prostega plezanja v Sloveniji. Danes je to moderno opremljeno plezališče z ugodno zavetrno lego, udobnim ravnim vznožjem in prijetnim okoljem. Ocene, še posebej v levem in osrednjem delu plezališča, so za odtenek nižje kot v Ospu.

Karakteristika smeriUredi

Večina smeri poteka po navpičnih dobro razčlenjenih ploščah. Skala je izredno dobra in omogoča zelo estetsko plezanje. Zaradi velikega števila lažjih in srednje težkih smeri je plezališče izredno primerno za plezalne šole in prve korake mladih, vendar pa še vedno ostane precej zanimivih in zahtevnih smeri za dobre in izkušene plezalce. Plezališče je bilo pred kratkim v celoti na novo opremljeno z lepljenimi klini in sidrišči.

Najboljši pogoji so spomladi, jeseni in v toplih zimskih dneh. Poleti je po navadi prevroče, razen na severni strani Turškega stolpa.

SkliciUredi

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 80". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

ViriUredi

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi


Lega kraja v Atlasu okolja