Zgornja Hajdina
Zgornja Hajdina [zgórnja hajdína][2] je obcestno naselje v jugozahodnem delu Dravskega polja ter velja za središče občine Hajdina. Stoji na robu višje dravske terase, jugozahodno od Ptuja, ob krajevni cesti, vzporedni z glavno cesto Maribor-Zagreb. Predstavlja eno najpomembnejših cestno prometnih križišč v SV Sloveniji. Tu je namreč cestni križ, ki povezuje sever z jugom in vzhod z zahodom. Hajdina se kot Ghandin v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1164. Leta 1202 se je Hajdina razdelila na Zgornjo in Spodnjo Hajdino. Obe vasi sta se takrat razdelili tudi v lastninskem smislu. Zgornja Hajdina je postala last deželnih knezov, Spodnja Hajdina pa last Salzburških gospodov. Zgornja Hajdina takrat ni bila v mejah, kot je danes. Raztezala se je ob zgornji in spodnji dravski terasi. Naselje ob dravski terasi je bilo v preteklosti skoraj izključno poseljeno s kmečkim prebivalstvom. Glavna znamenitost je župnijska cerkev sv. Martina.
Zgornja Hajdina | |
|---|---|
.jpg) | |
  Zgornja Hajdina Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°24′20.38″N 15°50′18.65″E / 46.4056611°N 15.8385139°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Podravska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska (pokrajina) |
| Občina | Hajdina |
| Površina | |
| • Skupno | 5,12 km2 |
| Nadm. višina | 229,8 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 833 |
| • Gostota | 160 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 2288 Hajdina |
| Zemljevidi | |
Sklici uredi
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ »Hajdina – GOVORNI POMOČNIK«. Pridobljeno 1. maja 2023.
Glej tudi uredi
Viri: uredi
- Orožen Adamič, Milan (1996). Priročni krajevni leksikon Slovenije.
- »Občina Hajdina«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. junija 2008. Pridobljeno 8. maja 2009.
