Wikipedija:Preverljivost
Stran je uradno pravilo slovenske Wikipedije. Sprejema ga velika večina urejevalcev in je standard, ki naj mu sledijo vsi uporabniki. Pri urejanju pravila pazite, da spremembe resnično izražajo soglasje skupnosti. Kadar o tem niste prepričani, se najprej pogovorite na pogovorni strani. |
Pravila Wikipedije |
---|
Vsebinski standardi |
Nepristranskost |
Sodelovanje z drugimi |
Wikipedija stremi k objavljanju gradiva, ki je preverljivo in ni izvirno raziskovanje.
Cilj Wikipedije je postati popolna in zanesljiva enciklopedija. Pot do zanesljivosti je preverljivost, zato se od urejevalcev pričakuje, da pri delu navajajo verodostojne vire, tako da je njihove prispevke mogoče preveriti.
Za pisanje dobrih enciklopedičnih člankov je pomembno razumeti, da se morajo ti nanašati le na dejstva, trditve, teorije, ideje, mnenja in argumente, ki jih je že objavil priznan izdajatelj.
Pomembno je vedeti, da »preverljivost« ne pomeni, da morajo urejevalci preveriti, ali npr. podaja Delov članek resnična dejstva. Dejansko se tako raziskovanje močno odsvetuje, saj se v Wikipediji ne sme objavljati nobenega izvirnega raziskovanja. Članki naj vsebujejo le gradivo, ki ga je objavil priznan ali verodostojen vir, ne glede na mnenje posameznih urejevalcev o njegovi resničnosti. Čeprav se morda zdi nenavadno, je merilo za vključitev v Wikipedijo preverljivost in ne resnica. Zato je osrednjega pomena, da se urejevalci zanašajo na dobre vire.
Wikipedija:Preverljivost je ena od treh strani pravil Wikipedije, ki določajo način pisanja člankov. Drugi dve sta Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja in Wikipedija:Nepristranskost. Skupaj ta medsebojno dopolnjujoča se pravila določajo vrsto in kakovost za glavni imenski prostor sprejemljivega gradiva. Zato se jih razlaga v sklopu in morajo urejevalci poznati vsa tri.
Vendar pa preverljivost podatkov sama po sebi še ne zadostuje za njihovo vključitev v Wikipedijo. Glede tega glejte stran o tem, kaj Wikipedija ni.
Odgovornost za navedbo sklicev
urediVsa vsebina mora biti preverljiva. Breme za dokaz preverljivosti je na strani urejevalca, ki dodaja ali obnavlja gradivo, in se izpolni z navedbo sprotnega navedka na zanesljiv vir, ki neposredno podpira[1] prispevek.[2]
S sprotnimi navedki pripišite zanesljivim, objavljenim virom vse naslednje vrste vsebine:
- vse navedke,
- vse gradivo sporne preverljivosti,
- vse gradivo, ki bo verjetno prepoznano kot sporno ali dvomljivo; in
- vse sporno gradivo o živečih ali pred kratkim preminulih osebah.
Navedeni vir mora jasno podpirati gradivo, predstavljeno v članku. Vir navedite jasno, po možnosti z navedbo strani — čeprav je včasih lahko primerna tudi navedba poglavja, rubrike ali drugega dela. Za podrobnosti glejte Wikipedija:Navajanje virov.
Vse gradivo, ki mu manjka sprotni navedek zanesljivega vira, ki neposredno podpira to gradivo,[1] se lahko odstrani in se ga ne sme obnoviti brez sprotnega navedka zanesljivega vira. Ali naj bo gradivo odstranjeno, ker nima sprotnega navedka, in kako hitro naj se to zgodit, je odvisno od gradiva in splošnega stanja članka. V nekaterih primerih lahko urejevalci nasprotujejo, če boste gradivo odstranili, ne da bi jim dali čas za navedbo virov. Razmislite o uporabi oznake {{navedi vir}} (ali alternative) za prehodno obdobje.[3] Pri označevanju ali odstranjevanju gradiva zaradi odsotnega sprotnega navedka navedite, če menite, da zanesljivega objavljenega vira ne bo mogoče najti in da gradivo zato ni preverljivo.[4] Če menite, da je gradivo preverljivo, ste povabljeni, da vir poskusite zagotovite sami, preden ga označite ali odstranite.
Gradivo, ki je brez virov ali slabo podprto z viri, ne pustite v članku, če bi lahko škodovalo ugledu živečih ljudi[5] ali obstoječih skupin, in ga ne prestavljajte na pogovorno stran. Upoštevajte, na kakšen način pravilo o biografijah živečih oseb velja tudi za skupine.
Zanesljivi viri
urediKaj šteje med zanesljive vire
urediBeseda »vir« ima v Wikipediji tri pomene: gradivo samo (dokument, članek, papir ali knjiga), ustvarjalec dela (npr. pisatelj) in založnik dela (npr. Oxford University Press ali Mladinska knjiga). Vsi trije imajo lahko vpliv na zanesljivost.
Članki morajo temeljiti na zanesljivih, objavljenih virih s strani tretjih oseb, ki slovijo po preverjanju dejstev in točnosti. Gradivo vira mora biti objavljeno (dostopno javnosti v katerikoli obliki); neobjavljena gradiva se štejejo za nezanesljiva. Viri morajo neposredno podpirati gradivo predstavljeno v članku in morajo biti ustrezni za trditve. Ustreznost kateregakoli vira je odvisna od vsebine. Vsebina, ki se nanaša na živeče ljudi ali medicino, naj se navaja še posebno previdno.
Časopisni blogi
urediVeliko število časopisov, revij in drugih ponudnikov novic gosti rubrike na svojih spletnih straneh, ki jih imenujejo blogi. Ti so lahko sprejemljiv vir, če so pisci strokovnjaki; treba jih je uporabljati s previdnostjo, ker za blog ni nujno, da se njihove objavljene informacije preverjajo. Za bloge, ki niso zaneslivi viri, glej spodaj viri iz samozaložbe.
Viri, ki običajno niso zanesljivi
urediSporni viri
urediSporni viri so tisti, ki so na slabem glasu, ker ne preverjajo dejstev, nimajo ustreznega uredniškega nadzora, ali pa so v očitnem navzkrižju interesov. Takšni viri vključujejo spletne strani in publikacije, ki izražajo stališča, za katera drugi viri menijo, da so skrajna ali promocijska, ali pa so izrazito odvisni od govoric in osebnih mnenj. Sporni viri naj se uporabijo le v članku, v katerem je ta vir opisan; glej spodaj. Ti viri niso primerni za referenciranje spornih trditev o tretjih osebah. Sem sodijo tudi članki v t. i. plenilskih revijah, ki zgledajo kot znanstvene revije, a v resnici ne recenzirajo objavljenih prispevkov. Več informacij o tem pojavu in kako ga zaznati je v geslu Plenilsko založništvo.
Viri iz samozaložbe
urediVsakdo lahko ustvari osebno spletno stran ali plača za to, da ima objavljeno knjigo, potem pa trdi, da je strokovnjak za določeno področje. Zaradi tega so informacije iz v samozaložbi izdanih knjig, časopisov, spletnih strani ali blogov nesprejemljive kot viri. Viri samozaložbenih strokovnjakov so lahko zanesljivi v primerih, ko jih ustvari priznan strokovnjak za tèmo članka, katerega delo so že objavili sekundarni viri. Bodite previdni pri uporabi takih virov: če so informacije resnično vredne poročanja, je nekdo drug verjetno to že storil. Nikoli ne uporabljajte virov iz samozaložbe za opisovanje živečih oseb, čeprav je avtor strokovnjak, dobro znan raziskovalec ali pisatelj.
Zunanja uporaba gradiva iz Wikipedije
urediNe uporabljajte člankov spletnih strani, ki kot vir navajajo članke iz Wikipedije, ker gre v tem primeru za navajanje samega sebe.
Opombe
uredi- ↑ 1,0 1,1 Vir »neposredno podpira« določeno trditev, če je informacija v tem viru izrecno zapisana, tako da uporaba tega vira za podkrepitev trditve ni kršitev pravila Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja. Mesto navedka — in to, ali je sploh vključen v članek — ni povezano s tem, ali vir neposredno podpira trditev. Za vprašanja o tem, kje in kako postavljati vire, glejte Wikipedija:Navajanje virov idr.
- ↑ Ko je urejevalec navedel vir, za katerega dobronamerno meni, da zadostuje, mora vsakdo, ki gradivo pozneje odstrani, izrecno pojasniti, kakšne težave upravičujejo njegovo odstranitev iz Wikipedije (npr. zakaj vir ni zanesljiv; vir ne podpira trditve; neupravičen poudarek; neenciklopedična vsebina; idr.). Po potrebi vsi urejevalci nato pomagajo doseči soglasje in se pred vrnitvijo vsebine odpravijo vse težave z besedilom ali virom.
- ↑ Včasih članek vsebuje tako malo navedkov, da dodajanje posameznih oznak ni praktično. V tem primeru lahko v razdelek dodate predlogo {{razdelek brez virov}}, če pa gre za celotni članek, lahko uporabite predlogo {{brez virov}} ali {{več sklicev}}. Za sporno kategorijo lahko dodate predlogo {{necitirana predloga}}, na razločitveni strani pa lahko to omenite na njeni pogovorni strani.
- ↑ Pri označevanju ali odstranjevanju takega gradiva uoštevajte, da je tako urejanje mogoče zlahka razumeti napačno. Nekateri urejevalci nasprotujejo stalnemu pogostemu in obsežnemu brisanju informacij brez virov, zlasti če ni opaziti drugega prizadevanja za izboljšanje gradiva. Ne osredotočajte se samo na določeno stališče, saj se to lahko zdi v nasprotju s pravilom o nepristranskem stališču. Poleg tega preverite, ali je gradivo podprto z navedkom na katerem drugem mestu v članku. Iz vseh teh razlogov je priporočljivo, da jasno navedete, če menite, da gradiva ni mogoče preveriti.
- ↑ Wales, Jimmy. »Nič informacij je boljše od zavajajočih ali napačnih informacij«, WikiEN-l, 16. maj 2006: »Tega NE morem dovolj poudariti. Nekateri urejevalci so strašno prepričani, da je treba nekakšne spekulativne psevdoinformacije tipa 'nekje sem slišal' označiti z oznako 'navedi vir'. Napaka. Treba jih je agresivno odstraniti, razen če je mogoče navesti vir. To drži za vse informacije, zlati pa za negativne informacije o živečih osebah.«