Odpre glavni meni

Urbana legenda (tudi sodobna povedka, urbani mit, urbana zgodba, sodobna legenda) je naziv za izmišljene dogodke, ki so del moderne folklore. Predstavljene so kot resnične, z elementi groze, humorja in gnusa, ki izhajajo iz lokalne popularne kulture. Namenjene so zabavi, ljudski razlagi naključnih dogodkov, moralnim naukom ali opozarjanju pred nevarnostjo. Prenašajo jih ljudje in mediji, ki verjamejo v njihovo resničnost ali pa ne. Razširjajo se od časopisov in televizije do socialnih omrežij. Nekatere so se skozi čas ohranile z minimalnimi spremembami, obarvale so se le z lokalnimi značilnostmi. Izraz »urban« ni zemljepisno, temveč časovno določilo – obstoj v modernem svetu, za katerega je značilna urbanizacija in tehnologija. Če upoštevamo, da so nastale »naravno« ali se prenašajo v dobri veri brez slabih motivov, se razlikujejo od masovnih potegavščin (»rac«), lažnih novic in teorij zarot.

Vsebine najpopularnejših urbanih legend: Zunanja spletna stran Urbane legende in miti.

Izvor in strukturaUredi

Urbane legende so nastale na prelomu iz 19. v 20. stoletje v ZDA, kot zgodbe za ustrahovanje otrok. Lahko so bile izmišljene, vzete iz vsakdanjega življenja ali pa so se dejansko zgodile. Nekatere naj bi imele korenine v pravljicah za pred spanjem.

Skozi čas se je zbiralo vse več zgodb iz ameriške folklore – iz ljudskih zgodb, mitov in legend. Danes so zaradi popularnosti aktualna tema predavanj na mnogih univerzah v ZDA. Govori se, da je bilo v zvezi s temi zgodbami celo nekaj žrtev. Kasneje so se skozi čas razširile po vsem svetu.

Izraz urbana legenda se je prvič pojavil v tisku leta 1968. Jan Harold Brunvand (profesor angleškega jezika na univerzi v Utahu) je 1981 objavil zbirko legend The Vanishing Hitchhiker: American Urban Legends & Their Meanings, z namenom pokazati da se legende in folklore ne pojavljajo izključno v primitivni ali tradicionalni družbi, ter da se posameznik lahko nauči marsikaj o določeni moderni in urbani kulturi s preučevanjem takšnih zgodb.

Mnoge urbane legende so uokvirjene kot popolne zgodbe. Privlačnost tiči v elementih skrivnosti, groze, strahu ali humorja. Pogosto služijo kot opozorilne pripovedi ali moralne zgodbe, kjer oseba deluje neprimerno, da se izogne težavam, bolečini ali smrti.

Razmnoževanje in prepričanjeUredi

Pripovedovalec urbane legende lahko trdi, da se je zgodilo prijatelju (ali prijatelju prijatelja), kar služi personalizaciji, potrjevanju in krepitvi moči pripovedi, medtem ko se sam od nje oddalji. Številne legende prikazujejo grozljive zločine, zastrupljena živila ali druge situacije, ki bi lahko vplivale na mnoge ljudi. Kdor verjame, se morda počuti dolžan opozoriti ljubljene. Občasno so novinarske organizacije, šolski uradniki in celo policijski oddelki opozorili na najnovejšo grožnjo. Glede na govorico "Lights Out", naj bi člani uličnih tolp vozili brez žarometov, nakar bi moral rekrut umoriti prvega, ki bi tradicionalno odgovoril z utripanjem žarometov. Na Floridi je policija opozorilo razširila po vseh mestnih oddelkih, kanadski minister pa poslal nujno varnostno opozorilo vsem poslancem parlamenta Ontario.

Mnoge urbane legende so v bistvu razširjene šale, povedane kot resnični dogodki. Običajno vključujejo skupne elemente: ponavljajo se v imenu prvotne priče ali udeleženca; opozorila so navedena za tiste, ki ne upoštevajo nasveta ali lekcij, ki jih vsebujejo (tipičen element mnogih goljufij v e-pošti); zgodba je pogosto prodana kot "nekaj, kar mi je prijatelj povedal", medtem ko je prijatelj identificiran zgolj po prvem imenu ali sploh ni znan.

Obstojne (dobro uveljavljene) urbane legende ohranjajo določeno stopnjo verodostojnosti, na primer skriti serijski morilec na zadnjih sedežih avta. Od sedemdesetih let dalje je nastala govorica, da je družba Procter & Gamble povezana s Satanizmom zaradi podrobnosti blagovne znamke iz devetnajstega stoletja. Legenda je tako prekinila poslovanje, da je družba znamko ukinila.

Vera in odnos do mitologijeUredi

Prvi izraz za te pripovedi, »zgodba o urbanih prepričanjih« (ang. "urban belief tale"), izpostavlja njihovo ključno lastnost: kot resnične so obstale zaradi pripovedovalcev, a po načinu pripovedovanja prijatelj prijatelju označene kot lažne, vseeno pa je bilo veliko truda pri preverjanju pristnosti. Čeprav se je za vsaj eno legendo pokazalo, da ima osnovo na nekaj dejstvih (klasična legenda smrtni avtomobil), so folkloristi zainteresirani za razkritje legend le do stopnje, da mora biti še kakšen drugi razlog, zakaj se zgodbo pripoveduje in ji verjame. Kot v primeru mita, tem pripovedim verjamemo, ker gradijo in krepijo svetovni pogled skupine, kateri so bili povedali ali "ker nam dajejo skladne in prepričljive razlage kompleksnih dogodkov".

Sociologi so začeli preučevati urbane legende, da bi razložili zapletena družbeno-psihološka prepričanja, kot so odnos do kriminala, varstva otrok, hitre hrane, terencev in drugih "družinskih" odločitev. Tu avtorji povezujejo urbane legende in ljudsko folkloro, kot so Grimmove pravljice, kjer se pojavljajo podobne teme in motivi.

DokumentiranjeUredi

Internet olajša širjenje in razkrivanje legend. Razpravljanje o njih, sledenje in analiziranje je tema medijskih skupin kot so Usenet novice, alt.folklore.urban in več spletnih strani, predvsem snopes.com. Ministrstvo za energijo v ZDA je imelo službo imenovano Hoaxbusters, ki se je ukvarjala z računalniško distribuiranimi prevarami in legendami.

Televizijske oddaje, kot so Urban Legends, Beyond Belief: Fact or Fiction, in kasneje večinoma Mostly True Stories: Urban Legends Revealed, obravnavajo aktualne ali obnovijo stare urbane legende in razkrivajo vso dejansko podlago, ki jo lahko imajo. Televizijska oddaja Discovery Channel MythBusters (2003-2016) je poskušala dokazati ali ovreči urbane legende tako, da jih je reproducirala z uporabo znanstvenih metod.

V filmu Urban Legend iz leta 1998 je študentka razpravljala o priljubljenih urbanih legendah, hkrati pa je je postala njihova žrtev.

Med letoma 1992 in 1998 je časopis The Guardian "Weekend" section objavljal ilustrirano kolumno "Urban Myths" (avtorja Phil Healey in Rick Glanvill) z vsebino vzeto iz serije štirih knjig: Urban Myths, The Return Of Urban Myths, Urban Myths Unplugged, and Now! That's What I Call Urban Myths. Leta 1994 je stripovska knjiga Big Book of Urban Legends, ki so jo napisali Robert Boyd, Jan Harold Brunvand in Robert Loren Fleming, v stripovski obliki zbrala dvesto urbanih legend.

Britanski pisatelj Tony Barrell je raziskoval urbane legende v dolgo trajajoči kolumni The Sunday Times. Te vključujejo zgodbo, da je Orson Welles začel delati na Batmanovem filmu v 40-ih letih 20. stoletja, na katerem naj bi bil James Cagney kot Riddler in Marlene Dietrich kot Catwoman; vztrajne govorice, da je rock pevec Courtney Love vnuk Marlona Branda; in ideja, da je na slavnem posterju Farrah Fawcett iz leta 1970 v laseh igralke prikrito subliminalno spolno sporočilo.

SpletUredi

Internetne urbane legende so folklorne zgodbe, ki se širijo po internetu, lahko prek Useneta ali e-pošte, v zadnjem času tudi s socialnimi omrežji.

Kriminalne zgodbe

Tako kot pri tradicionalnih urbanih legendah so mnoge internetne govorice o zločinih nastale bodisi na izmišljotinah bodisi na podlagi resničnih dogodkov, vendar so pretirane in preveč napihnjene.

Medicinske potegavščine

Uživanje semen lubenice bo povzročilo rast lubenice v želodcu. Zgodbe starih žena, kdor gre z mokrimi lasmi ven na mraz, se takoj prehladi.

Verižna e-mail sporočila

Verižna e-mail sporočila, ki vključujejo številne urbane legende, ki naročajo prejemniku naj kopira sporočilo ali ga prepošlje, v nasprotnem primeru se bo izpolnila strašna usoda.

Opozorila za lažne viruse in zlonamerna sporočila

Opozorila za lažne viruse opozarjajo ljudi na lažne grožnje njihovim računalnikom, pogosto se razširjajo prek e-pošte in socialnih omrežij.

Uporaba pri trženju

Zmogljivost interneta za razširjanje govoric je bila uporabljena tudi pri trženju, na primer z nizkoproračunskim filmom The Blair Witch Project, ki je bil oglaševan kot da gre za resnično urbano legendo, ne pa za delo izvirne fikcije.

Domače urbane legendeUredi

Duh avtoštoparke

V Hudi luknji, naravni soteski med vzpetinama Paški Kozjak in Tisnik, skozi katero je speljana magistralna cesta med Velenjem in Slovenj Gradcem naj bi se ponoči voznikom prikazovala ženska, poimenovana ali črna baba ali bela žena. Legenda ima dve varianti – ženska  se prikaže kot štoparica ali se pojavi na zadnjih sedežih avtomobila. Ko prevozimo cestni odsek skozi Hudo luknjo, ženska izgine iz avtomobila. Po nekaterih pričevanjih voznike ščiti pred nevarnim cestnim odsekom, po drugi plati zgodbe pa naj bi bila kriva za številne nesreče.

»Čeprav v zgodbi o prikazni iz Hude luknje v večini vsebinskih segmentov najdemo vzporednice z mednarodnim, migracijskim tipom povedke, t. i. »vanishing hitchhiker« (izginjajoči štopar), je za njeno razumevanje veliko pomembneje, da jo obravnavamo kot lokalizirano in kontekstualizirano povedko, z detajli umeščeno v prostor Hude luknje in v življenja ljudi, ki so na ta prostor vezani« (Kvartič, 2012).[1]

Tesla v Mariboru

Nikola Tesla je kratko obdobje svojega življenja preživel v Mariboru. Koliko časa in kje točno je živel ni znano – nekje med pol leta in letom dni, najverjetneje na današnji Partizanski cesti, takrat imenovani Tegetthoffovi ulici. V bližnji gostilni se je predajal kartanju. Svojega prihoda v Maribor ni sporočil niti svojim bližnjim, ti so šele po dveh mesecih ugotovili, kje se nahaja. Oče se je opravil ponj, a žal brez uspeha. Po hudem sporu se je domov vrnil sam, Teslo pa so še isti mesec na podlagi prijave aretirali mestni žandarji, ker ni imel prijavljenega stalnega bivališča, in ga izgnali domov.[2]

Ugrabljena Slovenka v Trstu

Slovenka je skupaj z možem nakupovala v Trstu.  Nazadnje je sama obiskala kitajsko trgovino, mož pa jo je čakal nedaleč stran. Ko so trgovino zapirali, žene ni bilo od nikoder. Mož je stopil do prodajalca, ta pa je trdil, da notri ni nobene ženske. Poklical je policijo, ki je obkolila in preiskala trgovino, ter našla slovenko in dve drugi ženski zvezane v kleti. Šlo naj bi za prodajo človeških organov.

Legenda naj bi imela korenine iz oddaje ''Chi l'ha visto'', v kateri iščejo izginule osebe. Prvotna zgodba naj bi se zgodila ženski v kitajski trgovini na Siciliji.[3]

Nakupovanje v BTC-ju

V nakupovalnem centru BTC v Ljubljani so ugrabili otroka, ki so ga potem našli v sanitarijah, ravno ko so mu prebarvali lase. Druga varianta zgodbe je, da so v sanitarijah našli punčko, obrito in omamljeno.

Slovenke na hrvaški obali

Slovenke so se zabavale na hrvaški obali z italijanskimi fanti, naslednje jutro ko so se odpravljale domov, pa so dobile sporočilo "Dobrodošle v AIDS klub".

Knjige na temo urbanih legendUredi

V popularni literaturi najdemo veliko knjig na temo urbanih legend. Večina jih ni prevedena v slovenski jezik. Nekaj najpopularnejših:

  • Jan Harold Brunvand. The vanishing hitchhiker: American urban legends and their meanings. New York: Norton, 203, cop. 1981. COBISS
  • Jan Harold Brunvand. Encyclopedia of urban legends. Oxford: ABC-Clio, 2001. COBISS
  • Jan Harold Brunvand. Curses! Broiled again! New York: Norton, 1990, cop. 1989. COBISS
  • Pamela Donovan. No way of knowing : crime, urban legends, and the Internet. New York ; London : Routledge, 2004. COBISS
  • Thomas J. Craughwell. Urban Legends: 666 Absolutely True Stories That Happened to a Friend...of a Friend?of a Friend. Black Dog & Leventhal, 2002. Goodreads
  • Richard Roeper. Urban Legends: The Truth Behind All Those Deliciously Entertaining Myths That Absolutely, Positively, 100% Not True! New Page Books, 2001. Goodreads
  • Robert Loren Fleming. The Big Book of Urban Legends. DC Comics, 1995. Goodreads

Prevedena v slovenščino:

  • Thomas J. Craughwell. Frančišek: papež s konca sveta. Ljubljana: Družina, 2013. COBISS

Znanstvena monografija slovenskega avtorja, s katero je slovenska folkloristika dobila strokovno in teoretsko delo o urbanih legendah oziroma sodobnih povedkah:

  • Ambrož Kvartič. Pa se je to res zgodilo? : sodobne povedke v Sloveniji. Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017. COBISS

Filmi na temo urbanih legendUredi

  • Urban Legend (1998) Imdb
  • Urban Legends: Final Cut (2000) Imdb
  • Urban Legends: Bloody Mary (2005) Imdb
  • Killer Legends (2014) Imdb
  • MythBusters (TV Series: 2003– ) Imdb
  • Urban Legends (TV Series: 2007–2011) Imdb
  • Sexy Urban Legends (TV Series: 2001– ) Imdb

Sklici in opombeUredi

  1. "dLib.si - V Hudi luknji straši!". www.dlib.si. Pridobljeno dne 2019-09-09. 
  2. "dLib.si - tesla maribor". www.dlib.si. Pridobljeno dne 2019-09-09. 
  3. "trst kitajci ugrabitev". med.over.net. Pridobljeno dne 2019-09-09. 

Zunanje povezaveUredi

ViriUredi

  • Jan Harold Brunvand. Encyclopedia of urban legends. Oxford: ABC-Clio, 2001. COBISS
  • Pamela Donovan. No way of knowing: crime, urban legends, and the Internet. New York ; London : Routledge, 2004. COBISS
  • Ambrož Kvartič. "Sodobne povedke." Studia mythologica Slavica številka 13 (2010) str. 273-290. dLib
  • Monika Kropej Telban. "Ambrož Kvartič: Pa se je to res zgodilo?: Sodobne povedke v Sloveniji." Glasnik Slovenskega etnološkega društva letnik 57. številka 1/2 (2017) str. 103-104. dLib