Umor je kvalificirana oblika uboja. Za umor gre, kadar kdo drugemu naklepno vzame življenje, ob tem pa so podane določene okoliščine iz 2. odstavka 116. člena KZ-1: na grozovit ali zahrbten način, iz koristoljubnosti, maščevanja in podobno.

Kraj zločina ob umoru v Jareninskem Dolu leta 1966

Umor je pravno definiran kot kaznivo dejanje, ki ga človek stori nad drugim človekom in povzroči njegovo smrt, brez pravnega izgovora in z namenom ga ubiti oz. mu povzročiti hujše telesne poškodbe. V večini držav je opredeljen kot najhujši zločin, ki se ga kaznuje z najvišjo kaznijo, kar jih predvideva zakon. Oseba, ki je storila umor, je morilec/morilka.

Opredelitev umora in kazni v Sloveniji

uredi

Umor je v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17) opredeljen v 116. členu[1] takole:

  1. Kdor koga umori s tem, da mu vzame življenje
    1. na grozovit ali zahrbten način;
    2. zaradi ukrepanja pri uradnih dejanjih varovanja javne varnosti ali v predkazenskem postopku ali zaradi odločitev državnih tožilcev ali zaradi postopka in odločitev sodnikov ali zaradi ovadbe ali pričanja v sodnem postopku;
    3. zaradi kršitve enakopravnosti;
    4. iz morilske sle, iz koristoljubnosti, zato da bi storil ali prikril kakšno drugo kaznivo dejanje, iz brezobzirnega maščevanja ali iz kakšnih drugih nizkotnih nagibov;
    5. z dejanjem, storjenim v hudodelski združbi za storitev takih dejanje
  2. se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let.

Umor najvišjih predstavnikov države

uredi

Poleg navadnega umora, Kazenski zakonik v 33. poglavju (KAZNIVA DEJANJA ZOPER VARNOST REPUBLIKE SLOVENIJE IN NJENO USTAVNO UREDITEV) opredeljuje tudi umor najvišjih predstavnikov države:

352. člen

  1. Kdor z namenom, da bi ogrozil ustavno ureditev ali varnost Republike Slovenije, vzame življenje predsedniku Republike Slovenije, predsedniku državnega zbora, predsedniku državnega sveta, predsedniku vlade, predsedniku ustavnega sodišča ali predsedniku vrhovnega sodišča, se kaznuje z zaporom najmanj desetih let ali z zaporom tridesetih let.
  2. Kdor z namenom, da bi ogrozil ustavno ureditev ali varnost Republike Slovenije, vzame življenje poslancu, članu državnega sveta, članu vlade, sodniku ustavnega sodišča ali sodniku vrhovnega sodišča, se kaznuje z zaporom najmanj desetih let.

Zunanje povezave

uredi

Opombe in reference

uredi