Wikipedija

Uporabnik:Stebunik/peskovnik31 - Tomislav Ivančić

< Uporabnik:Stebunik

Življenjepis uredi

Otroštvo in šolanje uredi

Tomislav Ivančić se je rodil 1938 v skromni družini Đura Ivančič in Marije r. Gelemanović v kraju Davor, blizu Nove Gradiške v območju Slavnonske Požege .[1] V Zagrebu je končal nadbiskupsku klasičnu gimnaziju. Teologijo in filozofijo je študiral od 1960 na Katoličkom bogoslovnom fakultetu v Zagrebu, a od 1963. na Gregoriani v Rimu.

1964 je dosegel magisterij iz filozofije s temo Teorija spoznavnosti pri hrvaških in sovjetskih marksistih Teorija spoznaje u hrvatskih i sovjetskih marksista [2],' a 1967 iz teologije z delom Misli Leona Velikega o primatu in škofovstvu po dokumentih, ki se tičejo Vzhodnega vprašanja.[1] [3]

Duhovniško posvečenje je prejel 1966. Doktoriral je iz teologije 1971 v Rimu z delom »Brezverno krščanstvo« pri Dietrichu Bonhoefferju ([4].

Med drugim se je izpopolnjeval na Gregoriani v Rimu. 1964 je dosegel je magisterij iz filozofije s temo Teorija spoznaje u hrvatskih i sovjetskih marksista [5], a 1967 iz teologije z delom Misli Leona Velikega o primatu in škofovstvu po dokumentih, ki se tičejo Vzhodnega vprašanja.[1] [6]

Bogoslovno in dušnopastirsko delovanje uredi

Ivančić je 1971 začel predavati na Katedri za fundamentalno teologijo Katoliške teološke fakultete v Zagrebu. Ukvarjal se z vprašanji Božjega razodetja, ekleziologije, izvor krščanstva, teološka epistemologija, odnos ateizma, vere in krščanstva]] in z novimi verskimi gibanji, duhovno patologija in terapijo ter z evangelizacijsko in etično-moralno preobrazba družbe. [7]

Poučeval je tudi na Inštitutu za cerkveno glasbo, Inštitutu za teološko kulturo, na Filozofski fakulteti Družbe Jezusove in Fakulteti za elektrotehniko in računalstvo v Zagrebu . [8]

1983 je postal kanonik zagrebškega kapitlja, 1984 pa čazmanski arhidiakon. Pastoralno je deloval v cerkvi sv. Vinka in v Zagrebški stolnici.[8] Opravljal je službo dekana KBF, leta 2001 pa je bil izvoljen za rektorja [[Univerza v Zagrebu|Zagrebške univerze] ], vendar je s položaja odstopil zaradi bolezni. [9][10][11]

Janez Pavel Veliki ga je 2004 imenoval za člana Mednarodne teološke komisije. Komisiji je takrat predsedoval poznejši papež Joseph Ratzinger. V njej je delovalo več slovenskih teologov, med njimi tudi Božji služabnik Anton Strle in poznejši beograjski nadškof Franc Perko.[12][13]


Tomislav Ivančić
 
Tomislav Ivančić (2013)
RojstvoTomislav
30. november 1938
Davor
Smrt17. februar 2017
Zagreb
NarodnostHrvat
Poklicduhovnik
Poznan poutemeljitelj antropološke medicine in hagioterapije

| web_stranica = Zaklada Tomislav Ivančić | fusnote = }}

Tomislav Ivančić je bil katoliški duhovnik, akademik in član Mednarodne teološke komisije. * 30. november 1938 Davor pri Slavnosnki Požegi, (Jugoslavija); +17. februar 2017 Zagreb.

Življenjepis uredi

Med drugim se je izpopolnjeval na Gregoriani v Rimu. 1964 je dosegel je magisterij iz filozofije s temo Teorija spoznaje u hrvatskih i sovjetskih marksista [14], a 1967 iz teologije z delom Misli Leona Velikega o primatu in škofovstvu po dokumentih, ki se tičejo Vzhodnega vprašanja.[1]

Duhovniško posvečenje je prejel 1966.Doktorirao je iz teologije 1971 v Rimu z delom »Bezverno krščanstvo« pri Dietrichu Bonhoefferju (nemško: »Religionsloses Christentum« bei Dietrich Bonhoeffer; hrvaško: »Bezreligijsko kršćanstvo« u Dietricha Bonhoeffera).

Bil je predavatelj na Bogoslovni fakulteti v Zagrebu. Njegovo posebno prizadevanje je veljalo povezavi med telesnim in dušnim zdravjem. V zvez s temi poskusi in raziskavami je utemeljil antropološko medicino in hagioterapijo.

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Tanja Baran, Tomislav Ivančić Arhivirano 25. lipnja 2014. na Wayback Machine., www.laudato.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  2. ↑ Teorija spoznavnosti pri hrvaških in sovjetskih marksistih; hrvaško: Teorija spoznaje u hrvatskih i sovjetskih marksista
  3. ↑ Tanja Baran, Tomislav Ivančić  Arhivirana inačica izvorne stranice od 25. lipnja 2014. (Wayback Machine), www.laudato.hr, pristupljeno 11. veljače 2016
  4. ↑ »Brezverno krščanstvo« pri Dietrichu Bonhoefferju; nemško: »Religionsloses Christentum« bei Dietrich Bonhoeffer; hrvaško: »Bezreligijsko kršćanstvo« u Dietricha Bonhoeffera
  5. ↑ Teorija spoznaje u hrvatskih i sovjetskih marksista; slovensko: Teorija spoznavnosti pri hrvaških in sovjetskih marksistih
  6. ↑ Tanja Baran, Tomislav Ivančić  Arhivirana inačica izvorne stranice od 25. lipnja 2014. (Wayback Machine), www.laudato.hr, pristupljeno 11. veljače 2016
  7. ↑ Prof. dr. Tomislav Ivančić, www.zmr.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  8. ↑ 8,0 8,1 Ivančić, Tomislav, Hrvatski biografski leksikon, hbl.lzmk.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  9. ↑ Sveučilište mora postati stožerna ustanova za razvoj društva i države, IKA, www.ika.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  10. ↑ Davor Ivanković, Primarijus duhovne medicine, Slobodna Dalmacija, arhiv.slobodnadalmacija.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  11. ↑ Nedavno imenovani rektor zagrebačkog Sveučilišta Tomislav Ivančić, iako još nije preuzeo dužnost, podnio je jučer neopozivu ostavku Arhivirano 2. ožujka 2016. na Wayback Machine., www.hrt.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  12. ↑ Prof. dr. Tomislav Ivančić - utemeljitelj hagioterapije, Centar za hagioterapiju Split, web.archive.org
  13. ↑ Tomislav Ivančić - utemeljitelj hagioterapije, Centar za hagioterapiju Split, www.hagioterapija-split.hr
  14. ↑ Teorija spoznaje u hrvatskih i sovjetskih marksista; slovensko: Teorija spoznavnosti pri hrvaških in sovjetskih marksistih

Zunanje povezave uredi



 

Ta članek o verski osebnosti je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Življenjepis uredi

Delovanje uredi

Kako se je znebil manjvrednostnega občutka uredi

Obisk v deželah bivše Jugoslavije - tudi v Sloveniji uredi

Potovanja uredi

Ozdravljanje uredi

Glej tudi uredi

Sklici uredi

Nadaljnje branje uredi

(nemško)
  • Marie-Sylvie Buisson: Emiliano Tardif: „Steh auf und geh!“ Untersuchung über viele Heilungen, die die Welt erschüttern. Parvis-Verlag, Hauteville 1996, ISBN 3-907523-74-1.
  • Horst Obereder: Das Vermächtnis von P. Emiliano Tardif. In: ders.: Programm 3000. Das Vermächtnis von P. Emiliano Tardif. Obereder, Linz 2016, ISBN 978-3-9504321-0-7, S. 5–12.
  • Johannes Steinmeier: Das Wirken des Heiligen Geistes und das Charisma der Heilung. Der theologische Ansatz von Norbert Baumert SJ – mit Anwendung auf Emiliano Tardif und Niklaus Wolf von Rippertschwand. EOS, Sankt Ottilien 2014, ISBN 978-3-8306-7675-1, S. 134–157.
(angleško)
  • "33 Charismatic Prayers"
  • "Prayers does wonders", (all about prayers)
  • "He touched me and healed me" (All about the Holy Eucharist)
  • "Healing to New life" (all about physical healing and inner healing),
  • "Behold I knock" (great wonders in the soul when one opens the heart to God especially in confession)
  • "Eureka" and
  • "Enter the Ark". [1]
(poljsko)
  • Eureka, Madryt 2011, ISBN 978-84-935890-8-0
  • Modlitwa czyni cuda
  • On mnie dotknął i uzdrowił: Książka o Żywej Obecności Jezusa w Eucharystii, Madryt 2011, ISBN 978-84-935890-3-5
  • Uzdrowienie wewnętrzne – ku nowemu życiu, Monachium 2011, ISBN 978-84-935890-6-6
  • Raj odzyskany: Moc chrześcijańskiego małżeństwa, Madryt 2011, ISBN 978-84-935890-2-8
  • Oto stoję u drzwi i kołaczę: Praktyczne porady dla tych, którzy chcą spowiadać się dobrze, Madryt 2011.
  • 33 modlitwy charyzmatyczne, Monachium 2011.

Zunanje povezave uredi

(slovensko)
(hrvaško)
(slovaško)
(angleško)
(nemško)


Hr: Predloga:Infookvir svećenik Predloga:Infookvir znanstvenik Tomislav Ivančić (Davor, 30. studenog 1938. – Zagreb, 17. veljače 2017.) bio je hrvatski katolički svećenik, teolog, filozof, evangelizator i duhovni pisac. Autor je knjige Susret sa živim Bogom i utemeljitelj antropološke medicine i hagioterapije.

Životopis uredi

Djetinjstvo i školovanje uredi

Tomislav Ivančić rođen je 1938. godine u skromnoj obitelji Đure i Marije rođ. Gelemanović, u mjestu Davor u blizini Nove Gradiške.[2] U Zagrebu je završio nadbiskupsku klasičnu gimnaziju. Teologiju i filozofiju studirao je od 1960. na Katoličkom bogoslovnom fakultetu u Zagrebu, te od 1963. na Papinskom sveučilištu Gregoriana u Rimu. Godine 1964. postigao je magisterij iz filozofije s temom Teorija spoznaje u hrvatskih i sovjetskih marksista, a 1967. iz teologije s temom Misli Leona Velikog o primatu i episkopatu prema dokumentima koji se tiču pitanja Istoka.[2] Za svećenika je zaređen 1966. godine. Doktorirao je iz teologije 1971. godine u Rimu radnjom »Bezreligijsko kršćanstvo« u Dietricha Bonhoeffera (»Religionsloses Christentum« bei Dietrich Bonhoeffer).

Teološko i pastoralno djelovanje uredi

Ivančić od 1971. godine predaje na katedri fundamentalne teologije Katoličkog bogoslovnog fakulteta u Zagrebu. Bavi se pitanjima objave, ekleziologije, podrijetla kršćanstva, teološke epistemologije, odnosa ateizma, religija i kršćanstva te novih religioznih pokreta, duhovne patologije i terapije te evangelizacije i etičko-moralne preobrazbe društva.[3] Predavao je i na Institutu za crkvenu glazbu, Institutu za teološku kulturu, Filozofskom fakultetu Družbe Isusove, te Fakultetu elektrotehnike i računarstva u Zagrebu.[4] Kanonikom zagrebačkoga Kaptola postao je 1983., a čazmanskim arhiđakonom 1984. godine. Pastoralno je djelovao u crkvi sv. Vinka i zagrebačkoj katedrali.[4] Obnašao je dužnost dekana KBF-a, a 2001. godine bio je izabran i za rektora Zagrebačkog sveučilišta, ali je zbog bolesti odustao od funkcije.[5][6][7] Bio je član Međunarodne teološke komisije 2004. godine po izboru pape Ivana Pavla II. Komisijom je tada predsjedao Joseph Ratzinger.[8][9]

Antropološka medicina i hagioterapija uredi

Glavni članek: Hagioterapija.

Ivančić je naglašavao koliko je bitno da Duh Sveti govori iz čovjeka. Ni najbolja bogoslovska objašnjenja nisu skretala pozornost studenata, ni najbolji elaborati, pa se odlučio čvrsto moliti i onda mu se TO dogodilo, da je svaka riječ koju je izgovorio nalazila na pomno slušanje i čvrsti prijam.[10]

Na temelju vlastitih iskustava stečenih u organiziranju pedagoških, teoloških i evangelizacijskih tečajeva i skupova u zemlji i inozemstvu još od ranih sedamdesetih godina, te potaknut radovima teologa Eugena Bisera, Karla Rahnera, Hansa Ursa von Balthasara i Bernharda Häringa na području terapijske teologije, 1991. godine osniva Centar za duhovnu pomoć, u radu kojega primjenjuje metodu hagioterapije, terapijske metode duhovne medicine.[11] Godine 1993. osniva Zajednicu "Molitva i Riječ" (MIR).[12] Sudjelovao je u brojnim radijskim emisijama pod nazivom Pet minuta za tebe. Održao je velik broj seminara duhovne obnove u Hrvatskoj i inozemstvu.

Ivančićeva hagioterapija, izvorni hrvatski model istraživanja i terapijskog djelovanja na području čovjekove duhovne dimenzije proširena je po Hrvatskoj, ali i u Austriji, Sloveniji, Njemačkoj, Belgiji, Švicarskoj i Italiji.[13][2]

Djela uredi

Bibliografija uredi

Ivančić je napisao više desetaka knjiga, od kojih je gotovo pola prevedeno na strane jezike, a nekoliko ih je izdano samo na stranim jezicima. Bio je i član Društva hrvatskih književnih prevoditelja, urednik i suradnik u većem broju domaćih i stranih katoličkih časopisa, te utemeljitelj nakladničke kuće Teovizija.[14] Ivančićeva bibliografija do 2010. godine objavljena je u zborniku radova Teologijom svjedočiti i naviještati (2010.).[15]

Nepotpun popis djela Tomislava Ivančića

Diskografija uredi

Tomislav Ivančić je 1960-ih u Italiji snimio tri nosača zvuka s pjesmama na hrvatskom jeziku. Zbog rijetkosti izdanja i ondašnje prakse mnogih izdavača da nisu navodili godinu, točna godina objave tih gramofonskih ploča još nije datirana.

Nagrade i priznanja uredi

Spomen uredi

Kao potpora znanstvenom proučavanju antropološke dimenzije čovjeka i antropološko-medicinskoj hagioterapijskoj praksi temeljnog ozdravljanja čovjeka i moralno-etičke preobrazbe pojedinca i društva 3. svibnja 2010. godine osnovana je Zaklada "Hagioterapija - dr. Tomislav Ivančić". Godine 2020. naziv je promijenjen u Zaklada Tomislav Ivančić.[61]

Izvori uredi

Bilješke i literatura

Vanjske poveznice uredi

Predloga:Wikicitat

Mrežna mjesta


Predloga:GLAVNIRASPORED:Ivančić, Tomislav

En:

Tomislav Ivančić (30 September 1938 – 17 February 2017) was a Croatian theologian and academic.[62][4]

Biography uredi

Ivančić was born in Davor. After the study of philosophy and theology in Zagreb and Rome he was ordained priest of the Zagreb Archdiocese in 1966. After achieving a doctorate at the Papal Gregorian University in Rome, he returned to Zagreb to become professor at the Catholic-Theological Faculty of the University of Zagreb. He was head of the Chair of Fundamental Theology, one of the editors of the magazine “Bogoslovska smotra” (Theogian's Review), member of the editorial boards and associate of many Croatian and foreign theology magazines and member of the Croatian Literary Translators’ Association. Since 1983 he was canon of Zagreb's Cathedral Chapter.

The areas of his scientific work are philosophy, theology and literature. The area of his special interest is the research of men's existential-spiritual dimension, in which he was discovering new possibilities and ways of modern evangelisation and the need of developing spiritual medicine, which - next to somatic and psychiatric medicine - is indispensable in the holistic healing of man, and especially in healing spiritual illnesses and addictions. For this purpose he developed the method of hagiotherapy and founded the Centre for Spiritual Help in 1990 in Zagreb, which he was the head of.

Apart from working at the Faculty, since 1971 Tomislav was also a religious teacher for students in Zagreb, the initiator of the prayer movement in the Church in Croatia, founder of the religious community “Prayer and Word” (Zajednica “Molitva i Riječ”) and the “Centre for a Better World”, as well as lecturer at numerous seminars for the spiritual renewal in Croatia and abroad. In the last decade he has been training persons to work in centres for spiritual help and hold seminars for the apostolate of evangelisation in Croatia and abroad.

His scientific and expert articles are published in Croatian and foreign magazines. He wrote more than 50 books, of which almost the half was translated into foreign languages, whereas some have been published only in foreign languages. His book “Follow Me” (Pođi za mnom) was translated in 12 languages. He was editor-in-chief of the magazine “Steps” (Koraci), and then “New Steps” (Novi koraci), as well as founder of the magazine “Hagiotherapy” (Hagioterapija).

From 1998 until 2001 he was dean of the Catholic Theological Faculty of the University of Zagreb. In September 2001 he was elected rector of the University of Zagreb, but he resigned in December 2001, due to illness.[63]

On 9 February 2004 Pope John Paul II designated him member of the International Theological Commission,[64] presided over by the Prefect of the Congregation for the Doctrine of the Faith, Joseph Cardinal Ratzinger, after Pope Benedict XVI.

Ivančić was the author and host of a very popular Catholic radio program “Lord, teach us to pray” which is broadcast during the academic year.

He died in Zagreb on 17 February 2017.

References uredi

  1. ↑ »Biography«. JamesManjackal.net. Pridobljeno 4. februarja 2023.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 Tanja Baran, Tomislav Ivančić Arhivirano 25. lipnja 2014. na Wayback Machine., www.laudato.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  3. ↑ Prof. dr. Tomislav Ivančić, www.zmr.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 Ivančić, Tomislav, Hrvatski biografski leksikon, hbl.lzmk.hr, pristupljeno 11. veljače 2016. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani HBL, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  5. ↑ Sveučilište mora postati stožerna ustanova za razvoj društva i države, IKA, www.ika.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  6. ↑ Davor Ivanković, Primarijus duhovne medicine, Slobodna Dalmacija, arhiv.slobodnadalmacija.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  7. ↑ Nedavno imenovani rektor zagrebačkog Sveučilišta Tomislav Ivančić, iako još nije preuzeo dužnost, podnio je jučer neopozivu ostavku Arhivirano 2. ožujka 2016. na Wayback Machine., www.hrt.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  8. ↑ Prof. dr. Tomislav Ivančić - utemeljitelj hagioterapije, Centar za hagioterapiju Split, web.archive.org
  9. ↑ Tomislav Ivančić - utemeljitelj hagioterapije, Centar za hagioterapiju Split, www.hagioterapija-split.hr
  10. ↑ YouTube, kanal Nikole Tumbasa Tomislav Ivančić Kako se TO meni dogodilo Datum objavljivanja: 8. ruj 2012
  11. ↑ Prof. emeritus dr. Tomislav Ivančić Arhivirano 16. veljače 2016. na Wayback Machine., Teovizija, www.teovizija.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  12. ↑ Zajednica Molitva i Riječ: Povijest, www.zmr.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  13. ↑ O hagioterapiji, www.hagio.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  14. ↑ Ivančić, Tomislav, Hrvatska enciklopedija, www.enciklopedija.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  15. ↑ Kovač, Tomislav, Murić, Branko (prir.), Bibliografija radova Tomislava Ivančića (Bibliographia operum Tomislav Ivančić),u: Teologijom svjedočiti i naviještati. Zbornik radova u čast profesoru emeritusu Tomislavu Ivančiću (Theologia testimonum dicere et nuntiare. Miscellanea in honorem professoris emeriti Tomislav Ivančić), Tanjić, Željko, Kovač, Tomislav, Murić, Branko (ur.). Zagreb: Kršćanska sadašnjost, 2010. str. 927-944
  16. ↑ Adalbert Rebić, Tomislav Ivančić, "Religionsloses Christentum" bei Dietrich Bonhoeffer, Bogoslovska smotra, Vol.42 No.4, veljača 1973., Hrčak, hrcak.srce.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  17. ↑ Drago Šimundža, Suvremene kršćanske meditacije, Crkva u svijetu, Vol.19 No.4, prosinac 1984., Hrčak, hrcak.srce.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  18. ↑ Susret sa živim Bogom, documents.tips
  19. ↑ Drago Šimundža, Pogled u nove knjige (2), Crkva u svijetu, Vol.22 No.1, siječanj 1987., Hrčak, hrcak.srce.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  20. ↑ 33 meditacije, www.tebe-trazim.com
  21. ↑ Pođi za mnom, documents.tips
  22. ↑ Razgovor s prof. dr. Tomislavom Ivančićem, www.ktabkbih.net, pristupljeno 11. veljače 2016.
  23. ↑ Za bolji svijet, www.tebe-trazim.com
  24. ↑ Liječiti duhovno-moralne rane ulomci iz knjige, www.tebe-trazim.com, pristupljeno 12. veljače 2016.
  25. ↑ Otmjenost dušePredloga:Neaktivna poveznica, ulomak iz knjige, www.biskupija-porecko-pulska.hr, pristupljeno 12. veljače 2016.
  26. ↑ Povratak nadePredloga:Neaktivna poveznica, alfaiomegaduhovniforum.forums-free.com, pristupljeno 12. veljače 2016.
  27. ↑ Kako liječiti brak Arhivirano 9. ožujka 2021. na Wayback Machine., odlomak iz knjige Putevi puni nade, hu-benedikt.hr, pristupljeno 12. veljače 2016.
  28. ↑ Tako je malo potrebno, www.ofm.hr, pristupljeno 12. veljače 2016.
  29. ↑ Lijekovi za dušu, IKA, www.ika.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  30. ↑ Priručnik koji je nastao na temelju predavanja "Prve hagioterapijske škole" održane u Zagrebu 1990./1991. godine.
  31. ↑ Isus iz Nazareta -povijesna osoba, www.zumberacki-vikarijat.com, pristupljeno 12. veljače 2016.
  32. ↑ Ozdraviti molitvom – Tomislav Ivančić, www.mojsvijet.hr, pristupljeno 12. veljače 2016.
  33. ↑ U knjizi su sakupljeni Ivančićevi članci koji su bili objavljivani u rubrici "Teološki osvrt" Glasa Koncila tijekom 1996.godine.
  34. ↑ Za odmor je potrebno obraćenje, www.mojsvijet.hr, pristupljeno 12. veljače 2016.
  35. ↑ Susret na križnom putu, blog.dnevnik.hr/julijana7/, pristupljeno 12. veljače 2016.
  36. ↑ Marijin križni put, www.zupa-gajnice.hr, pristupljeno 12. veljače 2016.
  37. ↑ Josip Oslić, Tomislav Ivančić, Ovisnost i sloboda, Bogoslovska smotra, Vol.71 No.1, prosinac 2001., Hrčak, hrcak.srce.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  38. ↑ Duh Sveti i karizmatski pokret Arhivirano 11. kolovoza 2020. na Wayback Machine., www.teovizija.hr, pristupljeno 12. veljače 2016.
  39. ↑ Skidanje obrazina Arhivirano 17. veljače 2016. na Wayback Machine., www.miljenko.info, pristupljeno 11. veljače 2016.
  40. ↑ Ljekarna za žurne slučajeve Arhivirano 17. veljače 2016. na Wayback Machine., www.miljenko.info, pristupljeno 11. veljače 2016.
  41. ↑ Ivan Ugrin, Ivančić u punom sjaju, Slobodna Dalmacija, arhiv.slobodnadalmacija.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  42. ↑ Slavonski Brod: Vjeruj mi, bit će dobro, IKA, www.ika.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  43. ↑ Hagioterapija PTSP-a, IKA, www.ika.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  44. ↑ Razgovor s profesorom Tomislavom Ivančićem o hagioterapiji, www.cdp.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  45. ↑ Posljednje čovjekove stvarnosti, www.ika.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  46. ↑ Ako Bog umre, IKA, www.ika.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  47. ↑ Vjeroučitelj - izazov hrvatskom društvu, IKA, www.ika.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  48. ↑ Zadaće vjeroučitelja Arhivirano 15. veljače 2016. na Wayback Machine., Glas Koncila, www.glas-koncila.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  49. ↑ Hagioterapija u susretu s čovjekom, IKA, www.ika.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  50. ↑ Vapaj za dobrim ljudima, issuu.com, pristupljeno 11. veljače 2016.
  51. ↑ Brankica Lukačević, Iskričavo o nadi Crkve Arhivirano 15. veljače 2016. na Wayback Machine., Glas Koncila, www.glas-koncila.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  52. ↑ Križni put za mlade, issuu.com, pristupljeno 11. veljače 2016.
  53. ↑ Nives Matijević, Nova knjiga profesora IvančićaPredloga:Neaktivna poveznica, www.hrvatski-fokus.hr, pristupljeno 12. veljače 2016.
  54. ↑ Brankica Lukačević, Za izlazak iz krize Arhivirano 15. veljače 2016. na Wayback Machine., Glas Koncila, www.glas-koncila.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  55. ↑ Tomislav Ivančić: Čežnja za šutnjom Arhivirano 16. veljače 2016. na Wayback Machine., www.teovizija.hr
  56. ↑ Brankica Lukačević, Sigurna vrata Arhivirano 15. veljače 2016. na Wayback Machine., Glas Koncila, www.glas-koncila.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  57. ↑ Brankica Lukačević, Za duhovnu hrabrost Arhivirano 15. veljače 2016. na Wayback Machine., Glas Koncila, www.glas-koncila.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  58. ↑ Brankica Lukačević, Temeljne stvarnosti čovjeka Arhivirano 15. veljače 2016. na Wayback Machine., Glas Koncila, www.glas-koncila.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  59. ↑ Dr. Ivančić član Međunarodne teološke komisije, IKA, www.ika.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  60. ↑ Marija Pehar, Željko Tanjić -Tomislav Kovač - Branko Murić, Teologijom svjedočiti i naviještati. Zbornik radova u čast profesoru emeritusu Tomislavu Ivančiću, Bogoslovska smotra, Vol.81 No.2, lipanj 2011., Hrčak, hrcak.srce.hr, pristupljeno 11. veljače 2016.
  61. ↑ O Zakladi Tomislav Ivančić, zti.hr, pristupljeno 14. kolovoza 2021.
  62. ↑ »Preminuo mons. dr. Tomislav Ivančić«. vecernji.hr. Pridobljeno 19. februarja 2017.
  63. ↑ Glaube in der 2. Welt. 35. 2007. ISSN 0254-4377. {{navedi časopis}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  64. ↑ »Swiss Guard completes Lenten spiritual exercises«. Catholic News Agency. 1. marec 2010. Pridobljeno 26. februarja 2011.


Opozorilo: Privzeti razvrstilni ključ »Ivancic, Tomislav« prepiše prejšnji privzeti ključ razvrščanja »Ivančić, Tomislav«.


Hu: Predloga:Személy infobox Tomislav Ivančić (Davor, 1938. november 30. – 2017. február 17.), horvát katolikus pap, filozófus, teológus, teológiai író, műfordító, egyetemi tanár, a Zágrábi Egyetem megválasztott rektora.

Élete uredi

Középiskolai tanulmányait 1958-ban fejezte be Zágrábban, majd a Zágrábi Egyetem Katolikus Teológiai Karán tanult filozófiát és teológiát. Ezután Rómában a Pápai Gergely Egyetemen tanult és diplomázott, ahol 1971-ben doktorált.Predloga:Refhely 1966-ban szentelték pappá.Predloga:Refhely 1971-től a Katolikus Teológiai Kar Fundamentális Teológia Tanszékének munkatársa. 1976-ban adjunktussá választották, 1999-től rendes professzor. Tanított még az Egyházzenei Intézetben és a KBF Világiak Teológiai Kulturális Intézetében, a Jézus Társaság Filozófiai Karán és a Zágrábi Egyetem Villamosmérnöki és Számítástechnikai Karán.Predloga:Refhely

1983-ban a zágrábi káptalan kanonokja, 1984-ben csázmai főesperes lett. 1984-ig lelkipásztori munkát is végzett a zágrábi Szent Vince-templomban, később pedig a zágrábi székesegyházban. A hazai és külföldi pedagógiai, teológiai és evangelizációs tanfolyamok, összejövetelek szervezése terén 1971 óta megszerzett tapasztalatai alapján 1990-ben megalapította a Lelki Segélyközpontot, melynek munkájában a hagioterápia módszerét alkalmazza. 1998 és 2001 között a Katolikus Teológiai Kar dékáni feladatát látta el.Predloga:Refhely 2001. szeptember 18-án az egyetem rektorává választották, melyről betegsége miatt rövid idő után lemondott anélkül, hogy a rektori posztot elfoglalta volna. A lemondást az egyetem szenátusa 2001. december 20-án elfogadta.Predloga:Refhely 2004. február 9-én II. János Pál pápa a Nemzetközi Teológiai Bizottság tagjává nevezte ki, amelynek elnöke volt. XVI. Benedek pápa a Hittani Kongregáció prefektusává nevezte ki. Ivančić a Horvátországban nagyon népszerű „Uram, taníts meg minket imádkozni” című rádióműsor szerzője és műsorvezetője volt, amelyet a tanév folyamán sugároznak. 2017. február 17-én halt meg Zágrábban.

Tudományos munkássága uredi

Vendégoktatóként számos hazai és külföldi karon és intézetben tartott előadást. Tudományos munkásságának területei a filozófia, a teológia és az irodalom. Számos szellemi elmélkedést és oktatást szolgáló művet adott ki. A tömeges imaösszejövetelek kezdeményezője. Tagja a Műfordítók Társaságának.Predloga:Refhely Előadásokat tartott karközi ökumenikus szimpóziumokon, teológiai-lelkészi heteken és katolikus nyári és téli iskolákban, valamint tudományos és teológiai összejöveteleken otthon és külföldön. Tanulmányozta a kinyilatkoztatás, az eklézsiológia, a kereszténység eredetét, a teológiai ismeretelméletet, az ateizmus, a vallások és a kereszténység kapcsolatát, valamint az új vallási mozgalmakat. Több mint 500 pasztorális, lelki és teológiai-gyakorlati tartalmú tudományos és szakmai könyv, kézikönyv és cikk szerzője volt.Predloga:Refhely

Főbb művei uredi

  • Religionsloses Christentum, Zagreb, 1971.
  • Oče. Upute i predlošci za kršćansku meditaciju, Zagreb, 1982.
  • Susret sa živim Bogom, Zagreb, 1983.
  • Budni budite i molite, Zagreb, 1986.
  • 33 meditacije. Na putu do smisla, Zagreb, 1987.
  • Vjerujem u Duha Svetoga, Slavonski Brod, 1987.
  • Hoćeš li živjeti? Slavonski Brod, 1988.
  • Marija, majka Crkve i majka naša, Slavonski Brod, 1988.
  • Pođi za mnom, Zagreb, 1988.
  • Za bolji svijet, Zagreb, 1989.
  • Kršćanstvo u traganju za identitetom, Zagreb, 1990.
  • U ime oca. Zagreb 1990.
  • Bete, und du wirst leben, Neuler 1991.
  • A vi ovako molite, Zagreb, 1992.
  • Gott verändert, Pettenbach, 1993.
  • Heilungsgebete, Neuberg 1993.
  • Otmjenost duše, Zagreb, 1993.
  • Povratak nade, Zagreb, 1993.
  • Putevi puni nade, Zagreb, 1993.
  • Tako je malo potrebno, Zagreb, 1993.
  • Vnutorne oslobodenie a uzdravenie, Zvolen, 1993.
  • Još se možeš vratiti, Zagreb, 1994.
  • Molitva koja liječi, Zagreb, 1994.
  • Hagioterapija – duhovna medicina, Zagreb, 1995.
  • Isus iz Nazareta, povijesna osoba, Zagreb, 1995.
  • Liječiti brak i obitelj, Zagreb, 1995.
  • Profil evangelizatora, Zagreb, 1995.
  • Smrt nije kraj, Zagreb, 1995.
  • Duhovno pomoći čovjeku, Zagreb, 1996.
  • Hagioterapija i pastoral Crkve, Zagreb, 1996.
  • Ako oprostiš, Zagreb, 1997.
  • Korijeni hagioterapije, Zagreb, 1997.
  • Otkriće duhovne terapije, Zagreb, 1997.
  • Smjernice za duhovni život Zajednice „Molitva i Riječ”, Zagreb, 1997.
  • Za umorne, Zagreb, 1997.
  • Zov i odgovor, Zagreb, 1997.
  • Gdje je izlaz, Zagreb, 1998.
  • Redovnica između Isusa i svijeta, Zagreb, 1998.
  • Susret na križnom putu, Zagreb, 1998.
  • Marijin križni put, Zagreb, 1999.
  • Oaze života, Zagreb, 1999.
  • Ovisnost i sloboda, Zagreb, 1999.
  • Reinkarnacija i uskrsnuće, Zagreb, 1999.
  • Agresivnost i povjerenje, Zagreb, 2000.
  • Duh Sveti i karizmatski pokret, Zagreb, 2000.
  • Tko je Bog, Zagreb, 2000.
  • Tko je čovjek, Zagreb, 2000.
  • Blagoslov nedjelje, Zagreb, 2001.
  • Odvažnost u predanju, Zagreb, 2001.
  • Dijagnoza duše i hagioterapija, Zagreb, 2002.

Jegyzetek uredi

Predloga:Jegyzetek

Források uredi

Predloga:Nemzetközi katalógusok Opozorilo: Privzeti razvrstilni ključ »Ivancic Tomislav« prepiše prejšnji privzeti ključ razvrščanja »Ivancic, Tomislav«. Kategória:Horvát egyetemi, főiskolai oktatók Kategória:Horvát katolikus papok Kategória:Horvát költők, írók Kategória:1938-ban született személyek Kategória:2017-ben elhunyt személyek

De: Tomislav Ivančić (* 30. November 1938 in Davor, Königreich Jugoslawien; † 17. Februar 2017 in Zagreb)[1] war ein kroatischer römisch-katholischer Theologe.

Leben uredi

Ivančić studierte Philosophie und Theologie in Zagreb und Rom. Er wurde 1966 zum Priester geweiht. Nach Erlangung des Doktorats an der Päpstlichen Universität Gregoriana kehrte er 1971 nach Zagreb zurück, wo er nach seiner Habilitation über Die Offenbarung als gegenseitiges Verhältnis. Ein Beitrag zur Offenbarungstheologie 1975 Professor für Fundamentaltheologie an der Katholisch-Theologischen Fakultät der Universität Zagreb wurde.

Von 1998 bis 2001 war Ivančić Dekan der Katholisch-Theologischen Fakultät. Seit 1998 war er auch Vorstand des Instituts für Fundamentaltheologie. Seit 2004 war er Mitglied der Internationalen Theologenkommission des Vatikans.

Ivančić war Begründer der „Hagiotherapie“ und gründete 1990 das „Zentrum für geistliche Hilfe“ in Zagreb.

Gemeinschaft „Gebet und Wort“ und die „Hagiotherapie“ uredi

Tomislav Ivančić gilt als Begründer der „Hagiotherapie“ (griechisch: Hagios ‚Heilige‘ Therapeia ‚Heilung‘), eines vor allem im Kontext der von ihm gegründeten Gemeinschaft MiR (molitva i riječ, in Deutschland, Österreich und der Schweiz „Gebet und Wort“) angewendeten Seelsorgekonzeptes, welches in den Bereich der „therapeutischen Seelsorge“ einzuordnen ist.[2] Die Gemeinschaft MiR ist eine katholische Vereinigung von Laien, deren Ziele die geistliche Hilfestellung für Menschen in Konflikt- und Krisensituationen sowie Evangelisation sind.[3] Theologisch steht sie im Kontext der katholisch-charismatischen Evangelisationsbewegung.[4]

Methoden uredi

Grundlage der Hagiotherapie sei das Bemühen, geistliche und moralische Leiden zu heilen. Sie versteht sich als philosophisch-theologisches Theorie- und Praxismodell unter Zugrundelegung einer Dreieinheit aus Körper, Psyche und Geist. Ivančić sieht in der geistlichen eine entscheidende Ebene, da sich viele ursächliche Störungen in diesem Bereich letztlich als Symptom in Körper und Seele manifestieren würden. Er spricht daher von „symptomatischen geistlichen Krankheiten“ wie Gewissensbissen, Ängsten und traumatischen Zuständen, die sich als Verwundungen von Leib und Psyche äußern.[2]

Ivančić entwickelte Schulungsprogramme, mit denen sogenannte „geistliche“ Traumata wie Ängste, Bedrückung, Sinnlosigkeit, Aggressivität usw. geheilt werden sollen. Diese werden in sogenannten Zentren geistlicher Hilfe durchgeführt, bei denen die Kursleiter eine spezielle theologische Schulung erhalten haben.[4] Er ging davon aus, dass jede Krankheit, körperlicher oder seelischer Natur häufig eine geistliche Dimension hat und dass die Heilung des menschlichen Geistes eine Schlüsselfunktion zur Heilung des ganzen Menschen zukomme. Geistliche Gesundheit manifestiere sich seiner Meinung nach an einer von ihm negativ konnotierten Aggressivität. In der „Eirene-Therapie“ gehe es um das Ziel einer Versöhnung und die Befreiung von sämtlichen Aggressionen.[5]

Unter Einbeziehung des Geistlichen würden seiner Meinung nach die größten Heilungschancen erzielt, da man sich „nicht nur die Kräfte des menschlichen Geistes zunutze macht, sondern auch die Kräfte des Geistes Gottes“. Der Mensch würde mit seinem Geist die Transzendenz berühren und „überlebt sich selbst, auch wenn er das Leben verliert“. Zu erreichen sei dieser Zustand mit Hilfe der Gnade, konkret durch Gebete, Sakramentenempfang, Buße und kirchliche Verkündigung.[2]

Kritik uredi

Nach dem Theologen Harald Baer weise die Hagiotherapie eine große Nähe zur charismatischen Bewegung auf. Ihr Berufen auf die heilenden Kräfte des Glaubens, seien „mit dem Denken Bisers und Beinerts nicht kompatibel, da einer semantischen Ähnlichkeit gravierende theologische Differenzen gegenüberstehen.“ Anleihen mache sie zwar bei den Methoden der Logotherapie, vertrete „aber den Anspruch einer größeren Reichweite und Effizienz, insofern die Logotherapie auf den Bereich des Innerweltlichen und Endlichen beschränkt bleibt“. Ivančić unternehme den Versuch, „fast alle wichtigen Autoren der abendländischen Geistesgeschichte zu Wort kommen zu lassen“, es fänden jedoch „keine Diskussion der Thesen, kein Abwägen der Argumente, kein Herausarbeiten der Konvergenzen und Divergenzen“ statt. Bei Zitierungen von Bibelstellen, suche „man vergebens exegetische Kommentare, von aktuellen Literaturhinweisen ganz zu schweigen“.[2]

Der Theologe und Mediziner Walter Schaupp kritisierte, dass die Hagiotherapie der Versuchung erliege, „die Logik der klassischen Therapeutik in falscher Weise auf die spirituelle Ebene zu übertragen“. Zudem würden sich in ihr theologisch überholte Gedanken von Schuld und Sühne wiederfinden, etwa dass sich „moralische Schuld von Großeltern in physischen Krankheiten der Enkel manifestieren“ könne, die entsprechend „spirituell“ zu behandeln seien.[6]

Der Theologe Winfried Müller nannte auf religio.de den „Gebrauch medizinischen Vokabulars“ bei „seelsorgerliche[n] Interaktion[en]“ aufgrund „einer folgenden Begriffsverwirrung“ als problematisch. Es sei „zu warnen, dieses Vokabular für theologische Interaktion zu verwenden“. Ivančić würde „das Terrain seriöser wissenschaftlicher Arbeit“ verlassen und „einer laienhaften Patchwork-Medizin Tor und Tür“ öffnen.[4]

Veröffentlichungen uredi

  • Tomislav Ivančić: Diagnose der Seele und Hagiotherapie,
  • Tomislav Ivančić: Grundlagen der Hagiotherapie, Graz 1998, Gratia, ISBN 3-901569-07-3
  • Tomislav Ivančić: Hagiotherapie. Eine Methode geistlicher Hilfe,
  • Tomislav Ivančić: Therapie des Geistes
  • Tomislav Ivančić: Begegnung mit dem lebendigen Gott, Salzburg 2007, Grafocommerce, ISBN 3-902521-10-4
  • Tomislav Ivančić: Allseitige Verwundung des Menschen, Zagreb 2017, Teovizija
  • Tomislav Ivančić: Heilung des Menschen in der Hagiotherapie, Illertissen, Media Maria Verlag, ISBN 978-3-9815943-6-2
  • Tomislav Ivančić: Hagiotherapie in der Begegnung mit dem Menschen. Grundlagen der Anthropologischen Medizin, Berlin 2015, LIT Verlag, ISBN 978-3-643-12954-3
  • Tomislav Ivančić: Wenn Gott stirbt. Fundamentaltheologische Zugänge, Berlin 2016, LIT Verlag, ISBN 978-3-643-13053-2
  • Tomislav Ivančić: Erneuerungen der Kirche in der Welt von heute, Berlin 2016, LIT Verlag, ISBN 978-3-643-13304-5
  • Tomislav Ivančić: Jesus von Nazareth – geschichtliche Person. Zugänge im Blick auf fundamentale Rückfragen aus Theologie, Geschichts-, Literatur- und Kulturwissenschaft. Geleitwort von Thomas Söding, Berlin 2018, LIT Verlag, ISBN 978-3-643-13617-6.

Literatur uredi

  • Gloria Braunsteiner: Therapie des Geistes. Der Ansatz der Hagiotherapie – ein Beispiel therapeutischer Theologie?, (Dissertation 2003) Münster 2004, LIT, ISBN 3-8258-7060-X
  • Gloria Braunsteiner: Die Hagiotherapie am Prüfstein therapeutischer Theologie, in: Geist und Leben. – 79. 2006, 3. – S. 224–234.

Weblinks uredi

Einzelnachweise uredi

  1. ↑ »Preminuo mons. dr. Tomislav Ivančić«. vecernji.hr (v hrvaščini). Večernji list d.o.o. 24. februar 2017. Pridobljeno 17. februarja 2017.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 „Ziel ist die geistige Gesundheit“ Harald Baer in Materialdienst 2/2010 der Evangelischen Zentralstelle für Weltanschauungsfragen
  3. ↑ Leni Mairhofer: Die Hagiotherapie (PDF; 1,3 MB): Pastoraltheologische und pastoralpsychologische Überlegungen zur ‚Therapeutischen Seelsorge’ am Beispiel der ‚Hagiotherapie’ nach Prof. Dr. Tomislav Ivancic, Diplomarbeit zur Erlangung des Magistergrades an der Katholisch-Theologischen Fakultät der Karl-Franzens-Universität Graz.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 Winfried Müller: Hagiotherapie. In: religio.de.
  5. ↑ Alois Krist: Spannung statt Spaltung: Dimensionen eines förderlichen Umgangs mit Aggression in der Kirche, Lit Verlag 2010, S. 70 hier online auf Googlebooks.
  6. ↑ „Die spirituelle Dimension des Krankseins – Christliche Perspektiven“. Walter Schaupp, Institut für Moraltheologie der Katholisch-theologischen Fakultät Graz, S. 6, 8 (PDF; 220 kB).

Predloga:Normdaten

Predloga:SORTIERUNG:Ivancic, Tomislav Kategorie:Mitglied der Internationalen Theologenkommission Kategorie:Römisch-katholischer Theologe (20. Jahrhundert) Kategorie:Römisch-katholischer Theologe (21. Jahrhundert) Kategorie:Römisch-katholische Kirche in Kroatien Kategorie:Hochschullehrer (Technische Hochschule Zagreb) Kategorie:Jugoslawe Kategorie:Kroate Kategorie:Geboren 1938 Kategorie:Gestorben 2017 Kategorie:Mann Kategorie:Person des Christentums (Kroatien)

Predloga:Personendaten


It: Predloga:O Predloga:Bio

Biografia uredi

Ha studiato filosofia e teologia a Zagabria e Roma. Nel 1966 venne ordinato sacerdote. Dopo il dottorato presso la Pontificia Università Gregoriana, tornò a Zagabria. Nel 1969 guarì miracolosamente da un tumore del pancreas non-operabile e incurabile.[1] Nel 1971 ha difeso la sua tesi dottorale "Religionsloses Christentum bei Dietrich Bonhoeffer sulla Facoltà di teologia della Pontificia Università Gregoriana.[2] Nel 1975 divenne professore presso la Facoltà cattolico-teologica dell'Università di Zagabria, dal 1998 - capo del dipartimento. Come Decano, diventò uno dei candidati alla carica di rettore dell'università ed è stato eletto nel 2001, ma a causa della malattia non fu in grado di svolgere la funzione di rettore. Nel 1983 divenne canonico della cattedrale di Zagabria. Il fondatore di haghioterapia, un autentico modello croato per ricerca scientifica e terapia dell'anima spirituale ("duhovna duša, Geist-Seele") dell'uomo.[3] In haghioterapia " "tratta dell’indagine sull’anima spirituale dell’uomo, della comprensione delle sofferenze, dei traumi, delle vulnerabilità e malattie dell’anima spirituale e della scoperta delle sue possibilità terapeutiche".[4] Il fondatore della Comunità Preghiera e Parola (Molitva i Riječ.)[5] Negli anni 2010, Ivančić ha avuto la molto popolare programma sulle onde di Hrvatski katolički radio Gospodine, nauči nas vjerovati, ogni martedi alle 20.30. Dal 2004 fino alla sua morte è diventato membro della Commissione Teologica internazionale del Vaticano. Muore a Zagabria il 17 febbraio 2017.

Opere uredi

(la lista non è completta)

Onorificenze uredi

Note uredi

  1. ↑ Hrvatska udruga Benedikt Kornelij/Tajana Šarić /Croative.net: ČUDESNO OZDRAVLJENJE: Profesoru Ivančiću 1969. godine dijagnosticiran je rak gušterače..., 20 febbraio 2017
  2. ↑ Bogoslovska smotra, Vol.42 No.4 Veljača 1973. Adalbert Rebić. Recenzija, Prikaz. Tomislav Ivančić, "Religionsloses Christentum" bei Dietrich Bonhoeffer, Ekscerpt iz doktorske radnje na Teološkom fakultetu Papinskog sveučilišta Gregoriana u Rimu, Zagreb, 1971. (in croato)
  3. ↑ (in tedesco) Nova prisutnost : časopis za intelektualna i duhovna pitanja, Vol.V No.1 Travanj 2007. Tomislav Ivančić: Hagiotherapie als Modell der therapeutischen Anthropologie
    "Hagiotherapie ist ein authentisch kroatisches Modell für die Forschung und Behandlung der Pathologie der Geist-Seele."
  4. ↑ Teovizija Tomislav Ivančić: L'Haghioterapia incontro all'uomo. La recensione.
  5. ↑ Facebook, pagina di Haghioterapia - Medicina Antropologica Italia SMessa in suffragio e ringraziamento per MonsTomislav Ivancic, 22 febbraio 2016

Voci correlate uredi

Collegamenti esterni uredi

Predloga:Controllo di autorità Predloga:Portale




10sl Jakob Manjackal 17.i.2024 Hotniki ozdraveli na njegovih seminarjih

Jakob Manjackal MSFS
RojstvoJames
NarodnostIndijec
Poklicduhovnik
Poznan poPrenovi v Duhu

Jakob Manjackal (angleško James Manjackal) je katoliški duhovnik, salezijanec, misijonar in pomemben član karizmatičnega gibanja. * 18. april 1946 Čeruvali pri Kotajamu, (država Kerala, Indija).

Življenjepis uredi

Jakob Manjackal se je rodil v vasici Čeruvaliju na skrajnem jugu Indije v zvezni državi Kerali, kjer kristjani tvorijo močno manjšino. Vstopil je v red misijonarjev sv. Frančiška Saleškega, ki v širšem pomenu besede spadajo v družino salezijancev - saj oboji imajo istega zavetnika, Svetega Frančiška Saleškega. 23. aprila 1973 je bil posvečen v duhovnika. Od takrat opravlja evangelijska potovanja v sedeminosemdeset držav na vseh celinah, vključno z ZDA, Nemčijo, Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo in Avstrijo.

Delovanje uredi

Njegova duhovniška služba vključuje predavanja, seminarje in premišljevanja, obhajanje ozdravitvenih služb, pa tudi vodenje oznanjevalnih šol.

Leta 1989 je Jakob Manjackal ustanovil duhovno središče »Charis Bhavan« v Kerali, ki ga je kot ravnatelj vodil skozi šest let. Napisal je tudi številne knjige o katoliški karizmatični prenovi. Njegova dela vsebujejo praktična navodila za prenovo v Svetem Duhu, obenem pa odsevajo njegovo duhovniško službo in z njo povezane dogodke in doživetja. Izšla so v številnih jezikih.

Letošnje leto (2023) je oče Jakob opravljal svojo dejavnost po različnih evropskih deželah.[1]

Kako se je znebil manjvrednostnega občutka uredi

Oče Jakob Manjackal rad pripoveduje, kako je od plašnega duhovnika-novomašnika, ki zaradi strahu ni mogel odpreti ust pred množico, postal pogumen misijonar sv. Frančiška Saleškega, ki še danes potuje po vsem svetu, z navdušenimi pridigami spodbuja k spreobrnitvi ter zdravi dušne in telesne bolezni.

Pravi, da je v otroštvu je svojo mamo slišal moliti k Svetemu Duhu; iz katekizma in iz bogoslovskih študijev je vedel, da je Sveti Duh tretja Božja oseba Svete Trojice, vendar ni nikoli izkusil njegovega delovanja, dokler ni nad njim goreče molil mlad spreobrnjenec. Po mašniškem posvečenju 23. aprila 1973 je leto dni delal v visakhapatnamskem misijonu, nato pa se mu je izpolnila dolgoletna želja, da je postal profesor v semenišču Etumanuru v Kerali. To mu je pomenilo cilj srečnega življenja, ki je bil povezan s sorazmernim udobjem in varnostjo.

Do prenovitvenih gibanj je bil takrat zadržan, celo sovražno razpoložen; kljub temu je po letu 1975 odšel s prijateljem na karizmatični seminar v Punu na severu Indije, ki ga je vodil pridigar in pevec James d'Souza; med molitvijo nad njim mu je dejal: "Jakob, nekega dne boš karizmatični pridigar", kar ga je spravilo v smeh, saj mu je pridiganje pomenilo pravo mučeništvo. Menil je, da ni treba nad njim moliti za ozdravljenje dušnih ran, saj se je počutil zdravega kot riba v vodi. V osnovni šoli in v semenišču ni bil sposoben prosto povedati niti enega stavka; tudi prva pridiga po svetem mašniškem posvečenju je bila prava polomija: uspel je izreči le pozdravne besede in že se mu je zataknilo, pripravljenega osnutka pa ni mogel najti, čeprav ga je zataknil v mašno knjigo. [2]

Kmalu po tem seminarju pa je prvič v življenju hudo zbolel ter več kot štiri mesece preležal po bolnišnicah. Popolnoma je oslabel in zaradi hudih trebušnih bolečin ni mogel jesti, in je izbruhal celo tablete. Končno so zdravniki ugotovili ledvično tuberkulozo oteženo s kamni in vnetjem; predpisali so mu 90 injekcij, nato operacijo ter jemanje zdravil še skozi dve leti. Teden dni od začetka zdravljenja pa je dobil nepričakovan obisk. K njegovi postelji je pristopil neki nepoznani, dvajsetletni mladenič z vprašanjem:

»Oče, ali želite, da molim nad vami za vaše ozdravljenje?« ter je brez čakanja na dovoljenje položil roke na njegovo glavo in začel moliti. Molil je:

»Oče naš, ki si v nebesih, pošlji zdaj svojega Sina Jezusa k temu duhovniku, ki boleha za jetiko, kamni in vnetjem, ter mu povrni popolno zdravje telesa in duše.« Sam oče Jakob pravi: »Začutil sem moč, ki je tekla iz njegovih rok vame med njegovo glasno molitvijo, ki sem se je pridružil tudi sam.« Zali mladenič je nadaljeval, da je Jakob sicer dober duhovnik, vendar ne more oznanjati evangelija, ker je sramežljiv in plašen zaradi občutka manjvrednosti, ki se je vanj zagrizel že v otroštvu. Res se je počutil takega, saj so ga bratje zaradi debelosti klicali »debelko«, sošolci pa zaradi temne barve »črnuh«, kar jim je seveda hudo zameril. Ta fant je prosil Svetega Duha, naj mu ozdravi te njegove notranje rane in zamere ter ga napolni z odpuščanjem in ljubeznijo. Ni mogel razumeti, kako da je ta nedavno spreobrnjeni fant bral njegovo notranjost kot iz odprte knjige ter se začel sramovati svojih slabosti in grehov, ki jih je enega za drugim našteval karizmatik; med njimi je poudaril zlasti njegovo hudo zamerljivost, ki ga je pravzaprav najbolj ovirala v sproščenem delovanju.

Jakob je tedaj začutil prijetno toploto po trebuhu in v ledvicah, ki ga naenkrat niso več bolele ter niti ni opazil, kdaj je mladenič odšel molit nad drugimi bolniki. »Zdaj je Sveti Duh tudi meni pokazal moje grehe, ki sem se jih spovedal, in tudi tiste, ki sem jih zaradi strahu ali sramu pri spovedi zatajil.« Spoznanje njegove grešnosti ga je tako zmedlo, da je hotel postati drug človek, svet duhovnik, in se je počutil tako nevrednega in osramočenega, da je pomislil celo na zapustitev duhovniške službe.

V tem obupu je prvič v življenju zagledal Kristusa obdanega z angeli, ki ga je pomiril, češ da je on njegov duhovnik za vedno, da mu odpušča grehe ter da ga prenavlja. "Že takrat, ko sem začel živeti pod srcem moje matere Marije, si bil tam kot duhovnik in sodeloval pri mojem večnem duhovništvu. Odpuščam ti vse tvoje grehe in te delam popolnoma novega", ga je slišal govoriti. Začutil je bližino Matere Marije, kar ga je popolnoma potolažilo, umirilo in ozdravilo. [3]

V tem triurnem zamaknjenju je dobil smernice glede življenjske spovedi, sprave s svojimi nasprotniki in glede oznanjevanja. Ko se je prebudil iz teh lepih sanj, je zagledal pred seboj bolničarko s tabletami in injekcijami. Čeprav se je počutil zdravega, je vzel tablete in prejel injekcijo. Prvič po nastopu bolezni pa je trdno zaspal brez pomirjeval vse do štirih zjutraj. Ko se je zbudil čil in zdrav, je zmolil jutranje molitve ter se odpravil na sprehod za eno celo uro, čeprav prej ni mogel niti vstati s postelje.

Nato je odšel maševat v kapelo pred več kot sto petdesetimi ljudmi in brez kakršnekoli priprave navdušeno pridigal celih osemnajst minut ter gledal ljudi naravnost v obraz. Po maši je zdravnik, ki je tudi opazil spremembo, dal ponoviti vse laboratorijske preiskave ter nato potrdil, da so Jakobove ledvice popolnoma ozdravele, da lahko preneham jemati zdravila in da lahko gre domov.

Jakob ni zapustil le bolnišnice, ampak tudi priljubljeno profesorsko službo z novimi načrti kot odločen oznanjevalec. Od 17. februarja 1976, ko je vodil svoj prvi karizmatični seminar v malajalamski Kerali, se je posvetil samo svojemu novemu poklicu.

Obisk v deželah bivše Jugoslavije - tudi v Sloveniji uredi

On je v času šolanja hrepenel po odhodu na študij v tujino, sedaj pa se mu je izpolnila želja z nenehnim oznanjevanjem v tujini; med drugim je 2005 vodil duhovno obnovo v Subotici in istega leta tudi v Slovenijina Kureščku.[4]

Kljub letom in hudim preizkušnjam, mučenjem in preganjanjem tudi letos – čeprav na vozičku – zopet vodi obnovitvena srečanja in molitve za ozravljenje po več državah Evrope.

Potovanja uredi

Očeta Jakoba je vodila gorečnost tudi na oznanjevalne duhovne prenove v islamskih državah, kot so Saudska Arabija, Jemen in Združeni arabski emirati, kjer je veliko trpel od kristofobnih muslimanskih skrajnežev.

Podal se je torej celo v Jemen, kjer divja že leta državljanska vojna, in kjer so bile že dvakrat tarča napada sestre ljubezni Matere Terezije, ki so jih skrajneži vse pomorili; pri zadnjem takem poboju je skoraj po čudežu ostal živ le salezijanec Tom.[5] [6] [7]

Jemenske oblasti so nastopile tudi zoper Jakoba in ga zaprle, ker je med tamkajšim seminarjem (tj. med duhovno obnovo) delil rožne vence ne le katoličanom, ampak tudi muslimanom, ki so se teh ozdravitvenih molitev udeleževali. Pripor so utemeljevali, češ da je v tej deželi pod smrtno kaznijo prepovedana delitev krščanskih simbolov pripadnikom islama. Ko je čakal na sodbo, je našel v nekem žepu pametni telfon in v njem naslov nekega prijatelja, ki ga je na sodišču izgovoril, češ da je nabožne predmete namenil le za kristjane. Poleg tega je doživljal med svojimi nastopi tudi veliko žalitev in nerazumevanj ne le od strani svojih nasprotnikov, ampak celo več od svojih prijateljev.[8]

Ozdravljanje uredi

Glavno njegovo prizadevanje je usmerjeno na zdravljenje dušnih ran ne glede na vzrok in nastanek. Med seminarjem med molitvijo za bolnike ima navado, da pove, koliko ljudi ozdravlja in od katerih bolezni. Pater James Manjackal, znani misijonar in karizmatik, pa predstavlja povsem drugačno plat zgodbe. V svojih pričevanjih navaja, da se je pri njem doslej oglasilo več homoseksualcev, ki so aktivno prakticirali homoseksualne spolne odnose. Molil je za njihovo ozdravljenje in osvoboditev, saj je šlo za duhovno ranjene ljudi, ki so v otroštvu preživljali travme, tudi spolne zlorabe. Po molitvi celo niso več čutili homoseksualnega nagnjenja in tako prekinili s homoseksualno prakso. Poročili so se in ustvarili družino. Tovrstna pričevanja teorijo, ki jo razvijajo nekateri avstrijski in nemški teologi, dodatno postavljajo v čudno luč. Pa tudi sicer o ozdravljenju homoseksualcev ni ravno “varno” govoriti v javnosti – spomnimo se gonje zaradi nastopa ozdravljenega homoseksualca pred leti na družinskem festivalu. [9]

https://blagovest.si/aktualno/mavricne-zastave-na-cerkvah-posledica-modernizma-in-napacnega-razumevanja-odresenja/ (NAJBOLJ BRANO 2021) Mavrične zastave na cerkvah - posledica modernizma in napačnega razumevanja odrešenja - Blagovest Gašper Blažič (NAJBOLJ BRANO 2021) Mavrične zastave na cerkvah – posledica modernizma in napačnega razumevanja odrešenja 18. decembra, 2021 Pridobljeno 18.xii.2023


Slikovna zbirka uredi

Seminar v Subotici v Vojvodini oktobra 2005 uredi

  •  
    Mladi pevci in muzikantje so prišli poveličevat slovesnost iz Zagreba
  •  
    Središče karizmatičnega gibanja je sveta maša
  •  
    Pri duhovni obnovi so sodelovale tudi redovnice, Kornelija, Cecilija idr.
  •  
    Duhovniki se pogostoma priporočajo karizmatiku o. Jakobu v molitev
  •  
    Z očetom Jakobom je somaševal tudi župnik in urednik Zvonik-a Anišić
  •  
    Duhovnikov nasvet, odveza in blagoslov pomagajo vernikom
  •  
    Oče Jakob veliko moli nad ljudstvom
  •  
    Za red in druge potrebe so skrbeli prizadevni prostovoljci
  •  
    Svetemu Antonu so se priporočali romarji iz Mužlje
  •  
    Zavzeto so sodelovali tudi bogoslovci iz bližnjega Paulinuma
  •  
    Vernikov se je na srečanju kar trlo
  •  
    Oče Jakob postavlja v središče pobožnosti Sveto Rešnje telo
  •  
    Med verniki je bila tudi publicistka Aranka Palatinus in drugi izobraženci
  •  
    V cerkev prihajata Regina Szabó in Mária Gyömbér iz Mužlje
  •  
    Mlad mož pričuje o svojem nenadnem ozdravljenju
  •  
    Družina Ördög in Mezei iz Ečke, Zanai in Szabó iz Mužlje sledita seminarju

Seminar na Kureščku v Sloveniji julija 2005 uredi

  •  
    Na Kureščku so mnogi romarji spremljali seminar odzunaj
  •  
    Na travniku je bilo prostora za vse vernike
  •  
    Pre šotorom je tudi možno spremljati predavanja
  •  
    Oče Jakob spodbuja ljudi k življenjski spovedi
  •  
    Verniki se spovedujejo kar na prostem
  •  
    Oče Jakob moli nad ljudstvom
  •  
    Na seminarju se vrstijo predavanja, petje in molitev
  •  
    Množica se je zbrala na Kureščku k seminarju za duhovno in telesno zdravje
  •  
    Mnižica v trenutkih tišine premišljuje povedano
  •  
    V šotoru je tudi priložnost za življenjsko spoved
  •  
    Molitev, maša, poslušanje, petje - tu so tudi dobri pevci in igralci
  •  
    Mladina ima tudi inštrumente, da lahko petje spremlja
  •  
    Jakob Manjackal je zaradi oznanjevanja veliko prestal
  •  
    Otroci preprosto sprejemajo versko nadahnjeno okolje
  •  
    Ob misijonarjevih domislicah tudi duhovniki zaploskajo
  •  
    Novozavezna množica slavi Boga v šotoru kot v Stari zavezi
  •  
    Jakob Manjackal širi roke, da bi objel vse ljudi
  •  
    Duhovno obnovo dejavno spremljajo tudi duhovniki Franc Špelič, Tone Košir, Stanislav Duh.
  •  
    Slovenski prevajalec se trudi kar najbolje prevesti misijonarjevo angleščino
  •  
    Mladi pevci so napogrešljivo spremstvo duhovnih karizmatičnih srečanj

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. ↑ James Manjackal (2023). »Photos and reports of the preaching ministry of Fr. James in the year 2023«. jmanjackal.net. Pridobljeno 28. septembra 2023.
  2. ↑ James Manjackal (27. oktober 2022). »ŽIVOTNA ISPOVIJEST O. JAMESA MANJACKALA«. Book.hr. Pridobljeno 27. februarja 2023.
  3. ↑ James Manjackal (27. oktober 2022). »ŽIVOTNA ISPOVIJEST O. JAMESA MANJACKALA«. Book.hr. Pridobljeno 27. februarja 2023.
  4. ↑ James Manjackal (27. oktober 2022). »ŽIVOTNA ISPOVIJEST O. JAMESA MANJACKALA«. Book.hr. Pridobljeno 27. februarja 2023.
  5. ↑ »Salesian priest seized in Yemen remains in terrorist hands; fate uncertain«. Catholic Culture. 21. marec 2016. Pridobljeno 27. aprila 2023.
  6. ↑ Junno Arocho Esteves - Catholic News Service (18. september 1917). »Salesian priest "Fr. Tom" recounts harrowing tale of his capture, liberation«. America Magazine. Pridobljeno 27. aprila 2023.
  7. ↑ »INDIA - YEMEN Indian Church in prayer for Fr. Tom, the Salesian priest kidnapped in Yemen (asianews.it)«. Asianews.it. 18. januar 2017. Pridobljeno 27. aprila 2023.
  8. ↑ James Manjackal (27. oktober 2022). »ŽIVOTNA ISPOVIJEST O. JAMESA MANJACKALA«. Book.hr. Pridobljeno 27. februarja 2023.
  9. ↑ Gašper Blažič (18. december 2021). »(NAJBOLJ BRANO 2021) Mavrične zastave na cerkvah - posledica modernizma in napačnega razumevanja odrešenja«. Blagovest. Pridobljeno 18. decembra 2023.

Nadaljnje branje uredi

(nemško)
  • Marie-Sylvie Buisson: Emiliano Tardif: „Steh auf und geh!“ Untersuchung über viele Heilungen, die die Welt erschüttern. Parvis-Verlag, Hauteville 1996, ISBN 3-907523-74-1.
  • Horst Obereder: Das Vermächtnis von P. Emiliano Tardif. In: ders.: Programm 3000. Das Vermächtnis von P. Emiliano Tardif. Obereder, Linz 2016, ISBN 978-3-9504321-0-7, S. 5–12.
  • Johannes Steinmeier: Das Wirken des Heiligen Geistes und das Charisma der Heilung. Der theologische Ansatz von Norbert Baumert SJ – mit Anwendung auf Emiliano Tardif und Niklaus Wolf von Rippertschwand. EOS, Sankt Ottilien 2014, ISBN 978-3-8306-7675-1, S. 134–157.
(angleško)
  • "33 Charismatic Prayers"
  • "Prayers does wonders", (all about prayers)
  • "He touched me and healed me" (All about the Holy Eucharist)
  • "Healing to New life" (all about physical healing and inner healing),
  • "Behold I knock" (great wonders in the soul when one opens the heart to God especially in confession)
  • "Eureka" and
  • "Enter the Ark". [1]
(poljsko)
  • Eureka, Madryt 2011, ISBN 978-84-935890-8-0
  • Modlitwa czyni cuda
  • On mnie dotknął i uzdrowił: Książka o Żywej Obecności Jezusa w Eucharystii, Madryt 2011, ISBN 978-84-935890-3-5
  • Uzdrowienie wewnętrzne – ku nowemu życiu, Monachium 2011, ISBN 978-84-935890-6-6
  • Raj odzyskany: Moc chrześcijańskiego małżeństwa, Madryt 2011, ISBN 978-84-935890-2-8
  • Oto stoję u drzwi i kołaczę: Praktyczne porady dla tych, którzy chcą spowiadać się dobrze, Madryt 2011.
  • 33 modlitwy charyzmatyczne, Monachium 2011.

Zunanje povezave uredi

(slovensko)
(hrvaško)
(slovaško)
(angleško)
(nemško)


Opozorilo: Privzeti razvrstilni ključ »Manjackal, Jakob« prepiše prejšnji privzeti ključ razvrščanja »Ivancic Tomislav«.

  1. ↑ »Biography«. JamesManjackal.net. Pridobljeno 4. februarja 2023.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik:Stebunik/peskovnik31_-_Tomislav_Ivančić&oldid=6188305«