Mednarodna standardna knjižna številka

(Preusmerjeno s strani ISBN)

Mednarodna standardna knjižna številka (izvirno angleško International Standard Book Number; kratica ISBN) je unikatna številčna oznaka komercialne knjižne izdaje, in je bila sprva zasnovana na 9-številčni standardni knjižni številki (Standard Book Number; SBN). Ta sistem označevanja je iznašel Gordon Foster, danes zaslužni profesor statistike na Trinity Collegeu v Dublinu. ISBN je v 10-številčnem formatu, izdelala ga je Mednarodna organizacija za standardizacijo in ga leta 1970 objavila kot mednarodni standard ISO 2108. (Kljub temu je bila 9-številčna koda v Združenem kraljestvu uporabljana do leta 1974).

Mednarodna standardna knjižna številka
{{{image_alt}}}
Številka 978-3-16-148410-0, prikazana kot črtna koda EAN-13
Polno imeInternational Standard Book Number
AkronimISBN
OrganizacijaInternational ISBN Agency
Uvedeno1970 (1970)
Št. cifer13 (prej 10)
Kontrolno številoWeighted sum
Zgled978-3-16-148410-0
Spletna stranisbn-international.org

Od januarja 2007 kode ISBN sestavlja 13 številk, tovrstno označevanje pa je združljivo s črtnokodnimi oznakami standarda EAN-13 (European Article Number; kakršen je v uporabi tudi pri označevanju prodajnih izdelkov v trgovinah).

Podobna številčna oznaka, imenovana mednarodna standardna številka serijske publikacije (ISSN, International Standard Serial Number), se uporablja za identificiranje serijskih publikacij, npr. revij ali časnikov.

ZgodovinaUredi

Standardna knjižna številka (SBN) je komercialni sistem, ki uporablja devetmestne številke za identifikacijo knjig. Leta 1965 ga je ustvaril Gordon Foster, profesor statistike na Kolidžu svete Trojice v Dublinu,[1] za prodajalce knjig in papirnico WHSmith in druge.[2] Format identifikacije ISBN je leta 1967 v Združenem kraljestvu zasnoval David Whitaker[3][4] velja za "očeta ISBN")[5], v ZDA pa leta 1968 Emery Koltay[3], ki kasneje postal direktor ameriške agencije RR Bowker).[5][6][7]

10-mestno obliko ISBN je razvila Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) in je bila objavljena leta 1970 kot mednarodni standard ISO 2108.[8][9] Združeno kraljestvo je še naprej uporabljalo devetmestno kodo SBN do leta 1974.

SkliciUredi

  1. Foster, Gordon (1966). "International Standard Book Numbering (ISBN) System original 1966 report". informaticsdevelopmentinstitute.net. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30 April 2011. Pridobljeno dne 20 April 2014.
  2. "ISBN History". isbn.org. 20 April 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20 April 2014. Pridobljeno dne 20 April 2014.
  3. 3,0 3,1 Manwal ghall-Utenti tal-ISBN (PDF) (malteščina) (6th izd.). Malta: Kunsill Nazzjonali tal-Ktieb. 2016. str. 5. ISBN 978-99957-889-4-0. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 17 August 2016.
  4. "International Publishers Association—'It was an idea whose time had come.' David Whitaker on the birth of ISBN" (angleščina). International Publishers Association. Pridobljeno dne 6 August 2019. Navedi journal zahteva |journal= (pomoč)
  5. 5,0 5,1 "Emery Koltay, David Whitaker Named NISO Fellows" (PDF), Information Standards Quarterly, National Information Standards Organization, 8 (3): 12–13, July 1996, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4 August 2014
  6. US ISBN Agency. "Bowker.com – Products". Commerce.bowker.com. Pridobljeno dne 11 June 2015.
  7. Gregory, Daniel. "ISBN". PrintRS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16 May 2016. Pridobljeno dne 11 June 2015.
  8. "ISBN History". isbn.org. 20 April 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20 April 2014. Pridobljeno dne 20 April 2014.
  9. Manwal ghall-Utenti tal-ISBN (PDF) (malteščina) (6th izd.). Malta: Kunsill Nazzjonali tal-Ktieb. 2016. str. 5. ISBN 978-99957-889-4-0. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 17 August 2016.

Zunanje povezaveUredi