Wikipedija

Uporabniški pogovor:Žiga/do 11.7.2005

< Uporabniški pogovor:Žiga
Več informacij o tej strani

Pozdrav

Dobrodošli, Žiga/do 11.7.2005!

Veseli nas, da ste se odločili ter se pridružili vse večjemu mednarodnemu občestvu wikipedistov, sodelavcev Wikipedije. Predlagamo, da sprva pogledate krajši uvod, ki vam bo pomagal narediti prve korake pri urejanju ene največjih spletnih enciklopedij. Če imate vprašanja ali potrebujete pomoč, se obrnite na dejavne uporabnike, administratorje ali pa jih postavite Pod lipo. Urejanje lahko preizkušate v peskovniku.

Začnete lahko tako, da si ustvarite svojo uporabniško stran in dodate svoje ime na sezname Wikipedistov. Svoje prispevke na pogovornih straneh (ne pa tudi v člankih!) samodejno podpišete z uporabo štirih tild (~~~~); s tem se bo dodal vaš podpis in datum.

en: You don't speak Slovene? Welcome, please visit the Embassy and also put {{user sl-0}} on your user and/or talk page.
fr: Vous ne parlez pas Slovène? Bienvenue, visitez l'Ambassade et ajoutez {{user sl-0}} sur votre page utilisateur. 

--Klemen Kocjančič 12:47, 15 maj 2005 (CEST)

Avtorske pravice

Žiga, ali imaš dovoljenje za objavo teh člankov (npr. Jože Fürst je vzet iz [1] oz. [2])? Drugače s tem kršimo avtorske pravice. LP, --Klemen Kocjančič 13:00, 15 maj 2005 (CEST)


Kratke biografije dirigentov (ki so moji sodelavci in prijatelji) so njihova "lastnoročna" reklama. Vsekakor si želijo biti opaženi v spletnem prostoru. Oddane biografije so zato "neavtorskega" porekla, t.j. javna dejstva, ki jih kot producent simfoničnega orkestra RTV vse prevečkrat potrebujem in potem lovim ljudi naokrog, da jih pošljejo (za programske liste itd.) Zato se mi zdi smoterno, da se spočne taka datoteka v enciklopedičnem smislu, kjer je nazorno in javno dostopna vsem. Podobno bi lahko naredili tudi s stranjo društva slovenskih skladateljev, (tudi tam smo skladatelji sami napisali besedilo, ki je namenjeno javnosti in javni uporabi). Preden skočimo skladatelje ti bom še napisal mail in seveda govoril s predsednikom DSS. Vsekakor pa je to v interesu vseh glasbenih protagonistov.

Če so torej tvoji sodelavci napisali sami te biografije in se strinjajo z objavo tu, je vse OK. LP, --Klemen Kocjančič 13:22, 15 maj 2005 (CEST)

Prepričan sem, da bojo vsi več kot veseli, da so v enciklopediji. Pragmatično gledano pa je urejena datoteka v pomoč marsikateremu oblikovalcu koncertnih dogodkov. Tako izvajalci kot skladatelji kratek c.v. vedno pošljemo sami v uredništva ali koncertne ateljeje. Tu ne gre za muzikološke razprave ampak so facts and trivia. Vsekakor pa bom vprašal na DSS, kako imamo dogovorjeno. Npr. ali lahko svoj lastnoročno napisani c.v., ki je na strani DSS, skopiram v Wikipedijo. Najbrž da ja. Sicer pa mi lahko vsi skladatelji, dirigenti in izvajalci (vsak posebej) pošljejo še en ekstra mail. Če bi kdo rad res besno birokratiziral. Hvala ti za pomoč in lep pozdrav, Žiga.

Ali avtorji besedila razumejo, da je besedilo v Wikipediji objavljeno pod GFDL? To pomeni, da je besedilo odprto za spremembe in bi teoretično lahko kdo v besedilo napisal tudi kaj, kar jim ne bo všeč ... --romanm (pogovor) 14:56, 15 maj 2005 (CEST)

Pogovor

Očitno se zsnimava za iste stvari. LP Yoosh Ni problema, samo uredil sem ti en malo, lp, --Ziga 22:07, 24 jun. 2005 (CEST) A mi lahko pomagaš dodajati slovenske saksofoniste na seznam pls LP --Yoosh 10:20, 30 jun. 2005 (CEST) hvala ti! LP--Yoosh 15:22, 30 jun. 2005 (CEST) Nisem avtor tistega članka vendar hvala bo naredil povezavo do večjega LP --Yoosh 16:28, 30 jun. 2005 (CEST) OKK. Zanima me če si ti naredil povezavo iz tubaxa na kontrabasovski saksofon, ker po mojem to ni isto. LP --Yoosh 23:17, 30 jun. 2005 (CEST)

Ne, ravnokar sem se logiral. To je storil Jurijbavdaz oziroma 217.72.84.32, kar mislim, da je ista oseba. Tubax ni isto kot kontrabasovski sax, če ne drugega, ima različna izdelovalca. Preveri prosim še malo naokrog po www in popravi nazaj. Je pa res, da so ti instrumenti resnično takooooooo redki, da tudi jaz nimam prave predstave o njih. No, gotovo pa obstaja kakšen virtuoz na tubax-u. V Sloveniji ga nimamo. --Ziga 23:26, 30 jun. 2005 (CEST) Na netu sem našel nekaj slik (zaščitenih z avtorskimi pravicami seveda), napisano pa je tudi v angleščini zelo malo o njem.LP --Yoosh 23:31, 30 jun. 2005 (CEST)

Mislim, da tudi naši saksofonisti vedo bolj malo o njem. Se bom pozanimal vseeno pri njih.--Ziga 23:48, 30 jun. 2005 (CEST)

Slike

Ko dodajaš slike, daj prosim jih poimenuje s kakšnim boljšim imenom kot Slika:Image002.jpg.   Mogoče slika:Sinestezija_A._Skrjabina.jpg. Poleg tega je priporočljivo, če dodaš še licenco pod katero jih izdajaš (par licenc je tukaj). MMG na koncu komentarja dodaš podpis tako, da vstaviš --~~~~-. LP, --Klemen Kocjančič 14:29, 15 maj 2005 (CEST)

Se šele učim.. Sicer mi je takoj kapnilo, da naslov ni dober, pa nisem znal takoj spremenit. Moram se malo helpo prebrat. Thx, Z.


Uf, super, hvala za urejanje. Še vedno sicer ne znam preimenovat slike... po pregledu pravic bi rekel da je to template: noncommercial. Ali mora biti nujno moje ime zraven? Ali samo kakšna kratica oz. uporabnisko ime = Ziga.?


File, ki ga naložim iz svojega pc-ja ima pač lastno ime., kje ga lahko spremenim + naslova tudi še ne znam spremeniti (ne vem kje vpisati (bri) ali (vrn).. Upam da ti ne bom skuril preveč časa Delam prvič s tem editorjem, tako da si bom vzel kak dan časa da ga preštudiram, čeprav za biti, da z interaktivnim empiričnim sprobavanjem naredim še kakšen kiks. Če boš tako prijazen, da me malo skontroliraš še v prihodnje. Hvala. --Ziga


Sliko sem preimenoval v slika:Sinestezija_A._Skrjabina.jpg, kot je predlagal Klemen. --romanm (pogovor) 23:19, 15 maj 2005 (CEST)

Članki

Ko pišeš članke, daj uporabljaj tretjo osebo ednine v pretekliku (je študiral in ne študira). Npr. če nisi siguren, da članek ustreza slogu, je najbolje da dodaš na vrh članka zapis {{slog}}. LP, --Klemen Kocjančič 20:10, 15 maj 2005 (CEST)

  • Ne bom zaenkrat nič člankov dodajal, ampak popravil in uredil tiste ki sem jih dal gor. --Ziga

Še en napotek  . Tu imamo pravilo, da vsako geslo v članku povežemo le enkrat, torej prvič ko se pojavi v besedilo. Drugače pa nastajajo zanimivi članki iz področja, ki je bolj malo obiskano na WP. LP, --Klemen Kocjančič 21:36, 16 maj 2005 (CEST)

... in drugo pravilo, da pri daljših člankih prvo pravilo kršimo.   Glede zanimivosti se strinjam. --romanm (pogovor) 22:33, 16 maj 2005 (CEST)

Še par stvari:

  • če je povezovalno geslo enako geslu v članku, ti ni treba podvajati zapisa (npr: ne [[skladatelj|skladatelj]], ampak [[skladatelj]]> oz. [[skladatelj]]a). S tem si zelo olajšaš delo.
  • v prvi opisni vrstici ne dodajaj vejice za datumom (npr. 1. januar, 2003, ampak 1. januar 2003). Poleg tega dodaj piko na koncu te vrstice. LP, --Klemen Kocjančič 09:37, 18 maj 2005 (CEST)

torej link ni case sensitive. ok. z. //res pa je da uporabljam buffer (copy, paste)

Opazil sem, da te dostikrat vrže iz vpisnega/registiranega načina. Kako to? LP, --Klemen Kocjančič 09:52, 18 maj 2005 (CEST)

tudi sam sem opazil. najbrž zato, ker imam odprto več kot 1 okno, da mi gre hitreje, delam v treh. ali pa, kadar odprem novo okno, in spregledam, da nisem registriran

Poleg tega se poskušaj izogibati uporabe zunanjih povezav v besedilih (povezave na izven WP spletne strani). Društvo slovenskih skladateljev si gotovo zasluži svoj članek. MMG Podpisuješ se tako, da preprosto pristisneš "podpis" v spodnjem urejevalnem okencu (tam, kjer so nabori različni posebnih znakov). LP, --Klemen Kocjančič 10:21, 18 maj 2005 (CEST)

--Ziga 10:32, 18 maj 2005 (CEST) --Ziga 10:32, 18 maj 2005 (CEST) got it. me je malo medlo ker pri urejanju ni nič videti.

V "Glej tudi" poglavje so dodaja gesla, ki niso omenjena v besedilu, a so pomembna, ker se nanašajo na temo članka. Tako npr. v članku o kitari ti ni potrebno še enkrat oddajati v "GT" geslo "glasbilo", saj je omenjeno že v samem besedilo (npr. pri James Curtis Hepburn japonščina). LP, --Klemen Kocjančič 14:13, 19 jun. 2005 (CEST)

Acknowledged, se mi pa včasih zdi bolj pregledno; tudi kot ime poglavja, kamor članek spada (podobno kot Category) --Ziga 14:17, 19 jun. 2005 (CEST)

V primeru, če v naslovu članka uporabiš naglasna znamenja (npr. Béla Bartók), dodaj na članek tudi redirect(e) brez naglasnih znamenj. Večina ljudi lih ne uporablja ta znamenja.   LP, --Klemen Kocjančič 21:46, 26 jun. 2005 (CEST)

Hm, ja, je pa res, da imajo začuda pri Bartoku v vseh jezikih naslovi člankov one preglase. Sem naredil orng iw, redirecte pa pozabil. mea culpa. thx, z.--Ziga 22:11, 26 jun. 2005 (CEST)

Kompozicija

Predlagam ti, da v člankih uporabljaš [[glasbena kompozicija|kompozicije]]. LP, --Klemen Kocjančič 11:55, 18 maj 2005 (CEST)

Če pogledaš

Če lahko pogledaš na Jani Šalamon in orkester Slovenske vojske in dodaš kakšne stvari (če seveda veš). Sam sem napisal ti dve škrbini predvsem iz vojaškega pogleda. lP, --Klemen Kocjančič 16:50, 18 maj 2005 (CEST)

Ne vem sicer, kaj je Deferri po činu, pa ga bom vprašal ko ga vidim. Je bil moj sošolec na AG. Sicer pa jih poznam še nekaj iz tega orkestra, in bomo enkrat online zrihtali stran. Ostali podatki držijo. --Ziga 18:02, 18 maj 2005 (CEST)

Če pogledaš še na tempo, če sem zajel vse oznake. LP, --Klemen Kocjančič 11:04, 20 maj 2005 (CEST)

... in na Anton Kolar, če je to isti skladatelj oz. ali sta to dve različni osebi. lP, --Klemen Kocjančič 11:06, 20 maj 2005 (CEST)

Anton Kolar (dirigent) (in zborovodja) bo treba razločiti, rojen je v Beogradu, na zadnje sem ga videl v SF, ko je dirigiral čelo koncert Č.S.Voglarja, prejšnji teden., je 11 let starejši od vojaka Kolarja --Ziga 21:24, 28 jun. 2005 (CEST)

... in sem ter podaš strokovno mnenje. LP, --Klemen Kocjančič 19:30, 28 jun. 2005 (CEST)

Prevodi nosilnega gesla

V samem članku navadno ne navajamo tujejezičnih prevodov. Izjema so tuja geografska imena – v članku o Dunaju je seveda nujno omeniti, da se mu po nemško reče »Wien«. Sicer pa imamo namesto tega kazalce na (obstoječe!) članke o isti temi v drugih jezikih, npr. [[de:Klavier]], ki se izpišejo ob levi strani geselskega članka. Za klavir lahko tako radovedni bralec s klikom ugotovi ne le, kako se mu pravi po angleško, nemško, francosko in italijansko, ampak tudi, kako se mu reče po litvansko, latvijsko, in, če zna prebrati, tudi po korejsko, japonsko in kitajsko. --Peterlin 11:34, 17 maj 2005 (CEST)

Oznake v glasbi in prevodi nosilnega gesla

  • Večinoma v vseh ostalih jezikih (tudi v japonskem) se uporablja tujko, ki izvira iz teh korenov: klavir, piano, glasovir, fortepiano... Lahko damo tudi hyperlinke, zakaj pa ne. Morda bo tam pisalo kaj več o tem na drugih wiki jih.
  • V končni fazi me ne zanima vpisovat take trivialije, kot so klavirji in kitare itd. Mi je šlo samo na živce, da je bil povsod prazen link, ki ga dostikrat uporabljam, zato sem pač nekaj vpisal pod to geslo.
  • Sicer pa je pri glasbenih oznakah in instrumentih (v kontekstu resne glasbe) prvi jezik italijanščina, potem nemščina, angleščina, francoščina. Slovenci smo na bogvekaterem mestu in večina notne literature vsebuje oznake v zgoraj naštetih jezikih. (npr. če bo kakšen japonec igral Mozarta, ki je Avstrijec, bo vedel kaj je to Allegro, ki je italijanski termin. In vedel bo, da mora igrati na klavir, če bo tam pisalo fortepiano.) Če kakšnega radovedneža zanima, kako se reče klavirju v mongolščini, pa bo na tej strani razočaran.

SKLEP: instrumente in glasbene oznake je v enciklopediji vredno prevesti v bolj user-friendly jezike.

Hvala za opozorilo, --Ziga

Vse to razumem glede jezika, vendar se mi zdi poudarjanje Slovenci smo na bogvekaterem mestu brez veze in neprimerno. Če bog obstaja, že ve zakaj je dal Slovence na to bogvekatero mesto. Če je italijanščina 'prvi jezik', je pač tako - verjetno se je to skozi zgodovino tako nedogovorjeno pripetilo ali kakorkoli. Podobno je v biologiji in medicini, kjer je znanstveni jezik celo mrtvi jezik - latinščina. Meni, ki pač nisem izobražen v klasični glasbi, izraz allegro ne pove dosti - gotovo pa obstaja lepa slovenska pojasnitev tega pojma itd. Strinjam se tudi s pomembnostjo prevajanja iz tujih jezikov, vendar na slovenski Wikipediji je najbolj 'user-friendly' (uporabniško prijazna) edino in edino slovenščina. Če take znanosti kot so matematika, fizika, astronomija več kot odlično shajajo s slovenščino, tudi ne vem zakaj druge znanosti, vede, področja ne bi. In MMG, res je, da je Primož odgovoril dvakrat, verjetno zaradi tega, da ti ne bi zgrešil njegovega pisanja - drugače pa ni potrebe odgovarjati na dveh mestih. --xJaM 12:04, 18 maj 2005 (CEST)
Tu je PMSM treba uporabiti zdravo kmečko pamet:
  • za klavir najbrž ne bomo pisali, kako se mu reče po italijansko - razen morda izjemoma, kot zanimivost, kako ga je poimenoval prvotni avtor, nikakor pa ne v sami definiciji besede;
  • pri definiciji živahnega načina izvajanja pa izvirnega izraza allegro nikakor ne bomo pozabili, ker se uporablja v slovenskih notnih zapisih. Še več, kolikor razumem, se uporablja izključno.
Analogija v matematiki za xJaMa:
  • v članku o integriranju po delih ne smemo pozabiti omeniti izvirno ime metode, per partes;
  • v članku o odvajanju je nemški differenzieren manj pomembna zanimivost, ki je sam ne bi vključil v članek.
Tako vsaj razmišljam ... Preberi tudi Wikipedija:Wikipedija ni slovar, morda bo tam kakšna ideja. --romanm (pogovor) 17:11, 18 maj 2005 (CEST)
Ja, dobro razmišljaš Roman. Jaz sem se bolj usmeril na to, da bi nekdo označeval naš preljubi jezik za manjvrednega od nevem-kateregakoli. To se mi je zdelo podobno, kot so menda Tri sestre po 'evrosongu' dejale(i), da je, saj že ne vem kaj, menda to, da je malo čudno v EU peti v slovenščini - ali, da ni melodično ali kaj jaz vem kaj. No, nekaj takšnega. Tega ne bi pričakoval od nekoga, ki je končal AG, pa Žiga ne zameri, če sem kaj narobe zarazumel. Ali se mi zdi, da sem kdaj v kakšnih notah zasledil pisanje živahno namesto allegro. No, če praviš izključno, potem bo že držalo. Ja, razumem analogijo v matematiki. Velikokrat uporabljajo tudi izraz Anzatz, se mi zdi, ali pač nekaj podobnega. Podobno je z izrazom Judje, ki naj bi v slovenščino prišel prek francoščine (zato tudi Židi) - vendar je dejstvo to, da sta ga poznala že klasična jezika - predvsem grščina, ki je imenovala ta narod po njihovi deželi Judeji. Če pa je slovenščina 'prespala' neposredni vnos iz grščine, verjetno ni naš problem (za to glej tudi Pogovor:Druzi). --xJaM 01:29, 19 maj 2005 (CEST)
Če znajo Japonci 'prevesti'/poimenovati jezero Čargogagogmančaugagogčaubunagungamaug kot チャーゴグガゴグマンチャウグガゴグチャウバナガンガマウグ, ne vem zakaj 'mi' ne bi znali poimenovati besedice allegro in podobnih. Hja, ravnokar sem naredil lapsus pri definiciji kjer sem 'randomly' zraven dodal poimenovanje v ruščini. Tak primer je seveda brez pomena, ker v epistemologiji ruščina pač ni jezik v rangu jezikov, ki jih zgoraj navaja Žiga v pomenskosti klasične glasbe. Ta 'izinata'  'postopek' je le za zgled, kam bi (morda) (lahko) vodile samoljubne opazke v takšnih primerih. No, z druge strani pa kaže na to, da mi besede »opredelitev«, (ki se je po dolgih iskanjih po slovarjih izkazala za najprimernejšo - pa tudi znašla se je pri definiciji definicije (opredelitvi opredelitve) v lastnem slovarju besed, ki se nanašajo na C) skoraj nikoli ne uporabljamo v sotvarju z besedo »definicija«. So nam pač ljubši tuji izrazi. Zanimivo pa se v tem primeru pokaže, da je (osebno) najprimernejši besedi pač ruska beseda zelo 'slična'.

Gorjancov naših jezik potujčvavši si kriv, de kolne kmet, molitve bravši.

Ej ljubčki, se strinjam z vsem napisanim in prav je da se borimo za slovensko besedo. Prevesti se da vse, če ne drugače pa vsaj opisno. Tako delajo npr. Islandci, ki imajo najčistejši evropski jezik, ravno zato, ker tudi sodobne tehnične termine prevajajo opisno (telefon = dolga žica itd.) Da ne bomo izgubljali besed. Glasbenega žargona si nisem izmislil jaz. Žal je tako, da 4 velike evropske države (z velikim številom uporabnikov glasbenih oznak) pišejo v svojem jeziku, v slovenski glasbeni literaturi pa se slovenske oznake pojavljajo večinoma v ljudskih ali zborovskih primerih. Ne vem v čem je problem, ampak to bi morali rešiti na globalni ravni slovenskega šolstva, zabičati profesorjem, naj učenci uporabljajo slovenske izraze. Vsi skladatelji, ki pišemo "umetno" glasbo, t.j. smo šolani na SGBŠ ali AG v 95% uporabljajmo tuje izraze. Najbrž tudi zato, ker je slovensko glasbeno tržišče sorazmerno majhno, skladbe pa so v tujini lažje razumljive, če so izrazi internacionalizirani. Konec koncev tudi velika mati Rusija, zibelka premnogih genialnih skladateljev, ni dala veta na uporabo ruskih oznak. Preglejte si partiture Šostakoviča, Prokofjeva, Glazunova, Čajkovskega, Glinke, Skrjabina, Rahmaninova. (Če dvomite, preglejte izdaje za rusko tržišče. Tam ni ruskih izrazov, navkljub temu da so Rusi zelo zaveden narod.) Verjamem, da je jezik bistvo naroda, ga združuje in mu daje pokončno držo. (tudi manjše države; poglejmo hebrejščino in Izrael, zavednost Hrvatov...) Imeti razčiščene pojme okoli jezika je lahko samo plus za narod. Vendar je nekje treba narediti črto. ? Zakaj na cestnih oznakah ne piše STOJ ampak STOP? Zakaj uporabljamo besede hipofiza, epifiza, pedagog, sekretar, allegro, itd. če pa imamo vse prevedeno? Ko bo naša kolektivna narodna zavest na mnogo višjem nivoju, naši tržni izdelki (kar vključuje znanost, umetnost, tehnologijo..) pa tako ekskluzivni, da jih bodo tuje države hotele za vsako ceno (s prevodom ali brez), takrat bomo lahko zares prenehali s hlapčevanjem tujim izrazom. Globalizacija ni ravno mehanizem, ki bi zelo pripomogel k samoniklosti nacionalne identiete. Poslušajta radio, --xJaM in--romanm. Ma saj so popevke v angleščini kamorkoli obrneš. Več kot 60%, za ošpice dobit. Takega % na hrvaškem ne bosta slišala, ne v Italiji, Nemčiji, Franciji. Zato se zelo strinjam s tem, da je treba slovenski jezik negovati in ga uporabljati kjer je le mogoče. Vendar brez kompromisov (v naši družbi) ne bo šlo. --Ziga 09:42, 19 maj 2005 (CEST)

STOP je precej bolj univerzalno. Za glasbenika je tudi allegro dosti bolj univerzalno, ampak vsaj ni življenske nevarnosti, kot pri STOP, kjer mogoče kdo ne bi razumel besede HALT. V vsakem primeru tudi glasbeni učitelji vsaj prvih nekajkrat povedo učencu: allegro, bolj živahno! --AndrejJ 10:27, 19 maj 2005 (CEST)
Ja, Žiga, večinoma zadnje čase poslišam spletni radio s karibskega otoka Jamajka. Tam so vse pesmi 100 % v angleščini. Vendar je to v drugem smislu. Saj nimam nič proti žargonom - takšnim ali drugačnim. Saj sem se o tem že večkrat 'zbodel' s Klemnom glede vojaškega izrazoslovja/terminologije. Seveda ne bom preverjal notne zapise ruskih mojstrov glasbe, saj ti verjamem, pa tudi sam sem prepričan, da je tako. Ne vem pa zakaj vidiš hlapčevanje tujim jezikom. Strinjal se boš, da je izraz alegro pač v 'neki' italijanščini in to ni isto, da je dejstvo to, da lahko načeloma prevedemo vse. Saj niti ne gre za to. Gre za to, da se uporabljajo domače besede, kjer so ustrezne in ne (že tudi) splošno sprejetih 'tujk'. Če Hrvati 'znajo' danes še vedno imenovati mesece po svoje, s tem še niso ne vem kako zelo zavedni. Saj vemo kam jih je v določenih časih ta njihova zavednost tudi pripeljala. Pa tudi v nekdanji Jugi so bili s svojo držo nekam mlačni v primeri s srbščino in sedaj že skoraj 'jokajo' kako slabo je vplivala na njihovo lepo. In potem 'izumljajo' besede kot so »zrakomlat« in podobne... Ja, eni uporabljajo besede kot je pedagog, drugi pa znajo reči tudi preprosto učitelj. Ne vem zakaj rečemo hipofizi tako, uporabljamo pa tudi ogromno domačih imen za dele človeškega telesa. Sicer pa bolje, da sem tiho, ker pač besede ne padejo na plodna tla. Ali niso sedaj po enem letu v EU dejali, da je poraslo učenje slovenščine pri tujcih? Tako, da ne vem, če je globalizacija ravno takšen problem. Osebno vidim problem v nas samih, ker se niti ne zavedamo, da sami sebi delamo škodo. Lepo pa je, da se strinjaš o tem, da moramo jezik negovati. In prav to poskušam tudi sam. Ni me sram, da se s strokovnjakom na področju klasične glasbe ne morem primerjati, lahko pa rečem kakšno besedo na to temo. No, lahko rečem, čeprav je morda bolje, da sem tiho. Lahko še edino naslednje. Glede znanosti. O izvirnem imenu našega najpomembnejšega znanstvenega društva s področja naravoslovja angleško govoreči nočejo niti slišati. Dokaz je stran o njem: DMFA. --xJaM 22:46, 19 maj 2005 (CEST)
  • France Križanič. Glede na to da si iz FNT, ampak malo mlajše generacije, si verjetno ravno zgrešil Francetova predavanja. Tam okoli 1992-3 sem hodil malo na analizo 1 in 2 k njemu. To ti povem samo kot zanimivost, ker vidim, da si naredil njegovo stran. FK je oboževal zgodbo o medvedku Pu-ju, (Milne) in jo je mnogokrat vpletel v svoja predavanja. Sem mu napisal komad za zbor (žal še nikoli izveden) na besedilo: "Bolj ko sneži, rom pom pom... bolj se zdi, da sneg gre..." --Ziga 00:40, 20 maj 2005 (CEST)
Nisem tako mlajše, da bi ravno zgrešil njegova predavanja, vendar sem žal jih. Poslušal sem namreč Prijateljeva predavanja. Primož, ki je še malo mlajši, jih na srečo ni. Vendar sem z veseljem prebiral njegove knjige, tako, da imam vsaj to zadoščenje. Če pa odkrito priznam, ne vem kam pes taco moli s tem njegovim oboževanjem zgodbe. --xJaM 00:55, 20 maj 2005 (CEST)
  • Vem da zgornji podatek ni za v enciklopedijo in tudi anekdota ni. Je pa res, da take drobtinice sestavljajo sliko psihološke strukture človeka, ki suhoparna biografska dejstva malo popestrijo. WP mora zanimati samo linearna progresija od * do †. Ljudje večinoma razmišljamo mnemonično in to se je sinoči zgodilo tudi meni, ko sem že dajal stran od sebe vse 4 tace.--Ziga 09:10, 20 maj 2005 (CEST)
Aha. Mislil sem namreč, da 'vse' leti name in moje 'žlobudranje' (o tem in onem). Upam, da ne zameriš, ker se oglašam pri raznih strokovnih izrazih/terminih in poleg tega nisem pooblaščen (beri izobražen). Nadvse se strinjam, da takšne podrobnosti iz živjenja določene osebnosti, zelo popestrijo članke. Zgled je nekaj dobrohotnih navedkov o profersorju Strnadu. Za profesorja Križaniča pa bi se prav gotovo še dalo napisati veliko zanimivih stvari. Že sam njegov slog pisanja (na, za nekatere suhoparnem področju matematike) je nekaj posebnega. Sam lahko, recimo, v področje klasične glasbe prispevam mogoče le članke o osebnostih (primer je članek o Čajkovskem - one of my favourite) in še kakšen pojem, ki se poleg glasbe nanaša na fiziko (zvok, hitrost zvoka, ...). --xJaM 11:45, 20 maj 2005 (CEST)

Jep. Dopplerjevega pojava še ni notri. Enkrat sem naredil .xls chart razlike v višini tonov versus hitrost zvočila. Potem sem napisal neko melodijo in to teoretično skladbo (ki bi morala bit huda inštalacija kakšnega zvočnika na tračnicah) poimenoval Dopplerjev preludij.

Hmm, zanimivo tole o Dopplerjevem preludiju! Lahko poveš kaj več o tem? Sam sem nekaj časa 'raziskoval' korelacijo med zvokom in barvo (svetlobo) in prišel do zanimivih rezultatov. Prijatelj pa je napisal program, ki barvno izrisuje MIDI datoteke. Naknadno sem odkril, da se je s tem ukvarjal že Johann Wolfgang von Goethe! --Igor 18:29, 20 maj 2005 (CEST)
  • madona, sploh ne vem s katero rečjo se pa ni ukvarjal... kolikor vem je odkril vrsto rastline (kalanchoe daigremontiana) odkril eno lobanjsko koščico (zraven maxille), še dobro da ni rešil Fermajevega teorema.. sem imel enkrat to svojo Doppler "skladbo" ali bolje, izračun, na spletni strani, samo trenutno nimam domene. lahko ti pošljem ob priliki.
Ja pravi multimedijalec je bil ta Goethe. Žal o njegovem raziskovanju vzporadnic mad glasbo in barvami ne vem nič več kot to, da je to počel. Nekje sem tudi bral, da so Rusi uporabljali tehniko z barvami pri učenju popolnega posluha. V kratkem se nam obeta izrisovanje not in predvajanje MIDI datotek kar neposredno iz Wikipedije (primer). Morda bo takrat čas, da predstaviš to vsekakor zanimivo zadevo. Hmm, morda kar v prvi slovenski Wikiknjigi :) --Igor 22:43, 20 maj 2005 (CEST)
  • Izrisovanje glasbe je že precej stara reč, Jani Golob je eno svojo skladbo predstavil na tak način v Slo. kinoteki, tam nekje v 80-ih, skupaj z enim programerjem iz IJS. (če me datum ne vara). Zdi se mi da je šlo po postopku: glasneje--> bolj proti u.v. ν in tišje--> bolj proti i.rd. ν, nižje zvočne frekvence so se izrisovale z debelejšim čopičem, višje s tanjšim. Vse to se je risalo na belo podlago, z nekaj sekundami zamika pa je šla barva v fade-out. (za smer premikanja čopiča se ne spomnim, možno da je bilo random). vsekakor pa so morali vnašati signal analogno, saj v tistih časih še ni bilo wav ali mp3 datotek V zvezi z MIDIji pa me zanima veliko bolj revolucionarna zadeva (vsaj zame), ene vrste paralell art, ampak o tem kdaj drugič. lp, --Ziga 20:36, 20 maj 2005 (CEST)
Nisem vedel za to predstavitev Janija Goloba. Paralell art ima že zanimivo ime! Sam sem dobil razveseljive rezultate, ko sem nižje zvočne frekvence popisoval z nižjimi frkvencami svetlobe. C = rdeča, D = oranžna, itd. Na ta način sem dobil s harmoničnimi akordi barvne harmonije, ki jih je zagovarjal tudi Johannes Itten.--Igor 22:43, 20 maj 2005 (CEST)

Zanimivo, ja. Ali ima to morda kaj veze z belim šumom in fraktali? Sam sem npr. takšen bv, da sem verjetno, ko je bog 'talal' nadarjenost za glasbo ždel v kakšni podmornici  . Zanimivo pa je, da 'muziko' v sebi slišim, vendar je nikakor (niti za sekundo ali glas) ne znam poustvariti. Bolj mi gre z barvami in črtami, pa to. Pa tudi večinoma poslušam 'melodično' (kar pač to že (mora) pomeniti) glasbo, in še naprej v bistvu preprosto glasbo - morda celo enolično kot je ruts rege in kaj Oldfieldovega. Tako da glasbenega 'bluzenja', pa jazza, sodobnega 'štancanja', itd, niti ne morem prebavljati. Sem že večkrat tudi poskušal s kakšnim 'hokuspokuskvarkadabra' programom za glasbo iz sebe spraviti kakšno melodijo, pa na žalost nikoli ni šlo. Borgovka Sedem od devet je zadnjič rekla: »da ima glasba zanimivo matematično noto«, ali nekaj podobnega. Ja, res je, vendar brez duše, je takšna kot konstrukcijski načrt brez duše. Zmeraj so mi govorili, da se glasbe, če nimaš talenta, ne da (vsaj malo) priučiti. Osebno menim, da se ga da, vendar žal nimam takšnih izkušenj. P.S.: bv == božji volek. --xJaM 21:24, 20 maj 2005 (CEST)

  • ej, ni panike. eni ustvarjajo, drugi konzumirajo. eni sicer počnejo oboje ampak morda jim pa manjka talent za npr. šah. Če si bral Tolkienov Silmarillion, tam je za moje pojme zapisana najlepša definicija glasbe (prvih par strani) v človeških, in seveda tudi vilinskih jezikih, hehe. Sicer pa je očitno, da ti v Koreji ne bi dobil kake dobre službe. V Koreji (S in J) namreč kadroviki priredijo preizkus iz petja, in boljše kot znaš peti, boljšo službo (višji položaj) lahko dobiš. Mogoče gre po pravilu ko pjeva zlo ne misli?

Kar se tiče matematike pa še to, pred par leti sem imel na AG obširen seminar o Kaosu (neperiodični fizikalni sistemi) v glasbi György-ja Ligetija. Sicer ni "spevna" glasba, je pa navkljub intelektualističnemu zunanjemu videzu kvalitetna. Namreč, pri kompoziciji si izmislimo pravila, potem pa jih kršimo, drugače ne bi bilo ne napredka, ne presenečenja. Glasba, ki nas nikoli (v psihološkem smislu) ne zmore presenetiti, bo kmalu pozabljena. --Ziga 22:08, 20 maj 2005 (CEST)

Nekje sem slišal, da ima vsak posluh, ki zna govoriti. Sam bi se s tem kar strinjal, vem pa tudi, da obstajajo boljši in slabši govorci. xJaM, morda pa moraš vzljubiti moderni jazz in boš ugotovil, da si pravzaprav nadarjen skladatelj! :) --Igor 22:43, 20 maj 2005 (CEST)
  • Si že slišal za 4'33, Johna Cage-a? Po letu 1970 lahko tudi s stiroporom praskaš po šipi, in že si skladatelj. Vprašanje je, kako to narediš, in kako to predstaviš (argumentiraš). Če potegnemo vzporednico s slikarstvom; tudi ena sama rdeča črta, ki jo potegneš čez platno, lahko nekaj pove. Ampak je razlika med črto in črto. Ena nosi v sebi nek "nevidni" naboj, druga ne. To vedo najbolje povedati čisto majhni otroci, ki še niso obremenjeni z estetskimi vzorci.

Bojan Adamič je enkrat povedal, da je dobra glasba tista, ki nam je všeč. Jaz pa raje uporabljam de gustibus non est disputandum, sicer senobena estetska debata ne bi nikdar končala. --Ziga 23:16, 20 maj 2005 (CEST)

Kategorizacija

V navadi je, da članke kategoriziramo - na konec članka dodamo oznako za kategorijo, takole (Franc Lampret): [[Category:Slovenski skladatelji|Lampret, Franc]] lp, --matijap | pogovor 11:45, 22 maj 2005 (CEST)

Umetniki

Poglej si Category:Umetniki, če si imel to v mislih. MMG nekatere podkategorije še niso bile ustrezno prevezane, glej moj upor. pogovor. LP, --Klemen Kocjančič 18:18, 24 maj 2005 (CEST)

Brisanje

V primeru, ko rabiš brisanje označi članek s predlogo {{delete}}, ki jo tudi vključiš v povzetek urejanja. Za drugič.  . V tem primeru Alberto Ginastera ni potrebno brisanje, saj sem naredil le preusmeritev na nov članek. LP, --Klemen Kocjančič 23:24, 9 jun. 2005 (CEST) ok.--Ziga 23:26, 9 jun. 2005 (CEST)

Prešernova nagrada

Če je človek prejel študentsko PN, tega ne povezuj na Prešernova nagrada (ni isto). Sam dodajam povezavo na Študentska Prešernova nagrada. Ali obstaja kakšno drugo, uradno ime? LP, --Klemen Kocjančič 09:39, 13 jun. 2005 (CEST)

Sta dve različici te nagrade za študente: 1., ki jo podeli fakulteta (študentska P.N.) 2., ki jo podeli univerza (univerzitetna P.N.) (sicer obe predlaga dotična fakulteta, kjer študiraš; in je vse skupaj študentska domena). Hvala za opozorilo. S temi nagradami (pa tudi nagrada P.sklada!!) se bo treba še pozabavati. Umikam link, zaenkrat, potem pa bom pogledal te nagrade.--Ziga 09:44, 13 jun. 2005 (CEST)

Seznam glasbeno-tehnoloških izumov

Živjo Ziga. Ta zanimiv seznam sem si dovolil spraviti na obliko že obstoječih nekaterih podobnih seznamov (npr. časovni pregled tehnologije merjenja časa). Predvidevam, da si sedaj nekako dopolnil seznam do leta 1994 in bi ga do konca slogovno uskladil. Pri vnosih sem poenotil v preteklik in naredil nekaj drobnih popravkov/dopolnil/slogovnih urejanj - upam, da so moje spremembe sprejemljive. Hm, na obeh seznamih se znajde Ktezibij, pa tudi vidim, da tam ni vsepovsod v pretekli obliki. Hitim popravit. --xJaM 00:01, 14 jun. 2005 (CEST)

Hm, sicer pa res ne vem ali uporabljati sedanjik ali preteklik. Na en: uporabljajo sedanjik, kakor je bilo tudi prevedeno. --xJaM 00:09, 14 jun. 2005 (CEST)

Hvala za pomoč. V nadaljnje pridejo sem zraven še vsi izumi "klasičnih" instrumentov in ostalih glasbenih pripomočkov. Za danes (včeraj) imam dovolj. Bom pazil na preteklik. Saj vem, pri nas je v glavnem preteklik, ponekod, na (en) ni vedno. lp,--Ziga 00:16, 14 jun. 2005 (CEST)

UH, sem se že ustrašil, da sem kakšnega kozla ustrelil. Predvsem me tudi zanima, če je popravek skomponirati -> zložiti v redu, ali kot skladatelj vseeno vstrajaš na prvem poimenovanju. Drugače pa bi vseeno vrnil na sedanjik. 1. ker sem ga sam pri prevodu uporabil in 2., ker si ga ti izvirno v tem članku. Bo tako v redu? --xJaM 00:22, 14 jun. 2005 (CEST)

Ni panike, tukajle pa na kratko o glagolih:

Komponiranje...

imamo več opcij:

  • skomponirati skladbo tehnično je za opis postopka ustvarjanja klasične glasbe najprimernejši glagol (komponira komponist)
  • zložiti skladbo je pravilno, malce arhaično za uho sicer
  • napisati skladbo, ki je sicer najbolj uporabi, nanaša pa se na pisanje in je najbolj v povezavi z besedo pisún, zato se je jaz raje izogibam.
  • ustvariti skladbo je že precej napihnjeno (za eno samo skladbo). Ta glagol lahko leti na celotni opus, npr.

--Ziga 09:00, 14 jun. 2005 (CEST)

Hvala Ziga za pojasnitev. Kaj pa skladati? PMSM je to sopomenka za komponiranje, mar ni. To je sicer nedovršni glagol. Ali dovršna oblika sploh obstaja? Hm, naj pomislim. Pripone, 'medpone' pri-, za-, ... verjetno ne bodo delovale. Sumim npr., da oblika »zložiti« v tem primeru ustreza dovršni obliki »skladati«. Npr.: skladatelj je skladal skladbo. Včeraj jo je (zaskladal - he, he) ´zložil´ (seveda skomponiral) do konca. SSKJ MMG bolj navija za »zložiti« (nič ne govori o tem, da bi bil glagol zastaran) in pravi, da je »skomponirati« tudi knjižna oblika. Po SSKJ je tudi nedovršna oblika »zlagati« ustrezna, tako da 'zložiti' čisto res ne odgovarja glagolu »skladati«. Matr sem zakompliciral   --xJaM 22:14, 15 jun. 2005 (CEST)

Glagol skladati ima širši pomen kot komponirati, v tem pa je njegova bistvena hiba. Skladamo lahko tudi drva, na primer. Komponiramo (v slovensščini v 99%) lahko samo skladbo. Angleži imajo pri tej besedi več možnosti (to compose), pri nas pa je kar enoumna. 1:0 za komponiranje --Ziga 22:21, 15 jun. 2005 (CEST)

Ja, se mi je zdelo, da bo nekaj podobnega kot pri »napisati skladbo«. Seveda, če na to tako gledamo, lahko rečemo, da je beseda enoumna. Drugače pa je beseda 'zložiti', čeprav je lahko večpomenska, kar na mestu in tudi prijetno zveni. Saj vsako besedilo vedno beremo v sotvarju in ne izven njega. Verjetno bi se dalo o možnostih še kaj razpredati, tukaj v tem primeru me 'moti' to, da na obzorju ni videti nedovršne oblike. Ker je beseda znana že v latinščini (componere - sestaviti), jo lahko smatramo za klasično in ne za 'eksplicitno' tujko. Tako, da je že 2:0. Medtem sem našel še »uglasbiti«. Tu pa me 'moti' ker ni nedovršne oblike. Ja, no, načeloma je - »uglasbovati« - je pa še bolj arhaična od 'zložiti'. --xJaM 22:30, 15 jun. 2005 (CEST)
Uglasbiti je verjetno že druga zgodba. Nekdo uglasbi neko besedilo, nikoli pa ne rečemo, da nekdo nanovo nekaj uglasbi. Ja, pač čisto enakovredne dovršne oblike od »skladati« naš jezik ne pozna - ustrezata pa ji »zložiti« in »skomponirati«. --xJaM 22:45, 15 jun. 2005 (CEST)
Ker kot že vemo iz debate o poimenovanju Slovencev v angleščini, da je angleščina zelo nelogičen jezik, MMG 'to compose' pomeni tudi uglasbiti - kot si tudi ti ugotovil, oziroma zapisal. --xJaM 22:49, 15 jun. 2005 (CEST)

Hm, mogoče bi Jože Toporišič, če mu damo za en pir, skoval kakšno novo besedo? Kakorkoli že, (predvidevam da si tako navalil na besedo zložil, zaradi lektoriranja seznama, kjer je polno zlaganj), nič ni hudega, če uporabiš katerokoli od teh besed, ljudje bojo razumeli. Je pa lahko tale terminološka študija vodilo za tiste, ki bojo še zlagali prispevke med glasbene strani na wp.--Ziga 00:40, 16 jun. 2005 (CEST)

Seznami vsebin

Navada je, da predhodno oz. ob nastanku novega članka, da ta članek vpišemo na seznam vsebin. Tebe bo predvidoma najbolh zanimal seznam glasbenih vsebin. Mogoče bi ga lahko enkrat "nafilal" do konca, tako da se bo vidlo kaj manjka (primer dobro nafilanega seznam vojaških vsebin). LP, --Klemen Kocjančič 21:11, 15 jun. 2005 (CEST)

Veš da sem si pogledal, že prej ene parkrat. Grozljivka. -:)) Si predstavljam, da je to orng veliko dela. Malo sem gledal, kako imajo glasbo pospravljeno na drugih Wikipedijah, ker se mi zdi, da je organiziranost podatkov najbolj pomembna pri uporabnosti te spletne strani. Dokler je baza skromna, se da lepo nastaviti smernice. Potek dela pa je lahko deduktiven ali induktiven (seznam vsebin). Enkrat bo treba. Sicer pa si želim, da bi s številom obiskovalcev na Wiki naraščalo tudi število dopolnitev ali novih, merodajnih člankov. Da bi privabili ljudi in povečali uporabnost, pa mora biti grobi raster informacij nastavljen, (torej deduktivna pot), potem pa je treba resolucijo povečevati s podrobnostmi. MSM. Vsekakor požrtvovalno delo za tako majhno (v primerjavi z en.) skupino ljudi. Hvala za vso tvojo pomoč, Klemen, seveda, postopno bom pa dajal stvari tudi v seznam glasbenih vsebin. --Ziga 21:53, 15 jun. 2005 (CEST)

btw, ali so taki seznami v navadi v vseh Wikipedijah? --Ziga 22:51, 17 jun. 2005 (CEST)

Ja. LP, --Klemen Kocjančič 22:52, 17 jun. 2005 (CEST) ok.--Ziga 23:56, 17 jun. 2005 (CEST)

Tabele

Za tabele si poglej Wikipedija:Tabele. LP, --Klemen Kocjančič 13:47, 16 jun. 2005 (CEST)

Kje potrebuješ to? verjetno pri Bachu. Ti kar vstavi podatke, pa bomo uredili tabelo, da se ne boš utrujal. Lahko kar takole npr:
Podatek1 Podatek 2
      10       100
      20       200
     ...       ...

Prvi znak v vrstici naj je prazen. --xJaM 14:49, 16 jun. 2005 (CEST) Sem že uredil, saj ni bilo tako težko, thx, Z.

Obstaja tudi HTML to Wiki Converter, če ti to kaj pomaga ... --romanm (pogovor) 00:16, 17 jun. 2005 (CEST)

Commons

Če je slika na Commons, ti je sploh ni treba nalagati v katerokoli drugo Wikipedijo. Wagnerja sem kar pobrisal. lp, --matijap | pogovor 16:40, 20 jun. 2005 (CEST)

Če dodajaš predloge, denimo {{PD}}, moraš uporabiti dva zavita oklepaja: {{PD}} lp, --matijap | pogovor 16:41, 20 jun. 2005 (CEST)

right. ampak nikjer nisem uspel prebrati, kako zgeneriraš tako sliko? btw, zdaj sem dal na Wagnerjevi strani link:

  • Slika:RichardWagner.jpg|thumb|right|Richard Wagner  ; pri Brahmsu pa je drugače :
  • bioslika|islike=Brahms5.jpg|opis=Johannes Brahms|napis=Johannes Brahms

torej sem naredil kakšen error? --Ziga 16:46, 20 jun. 2005 (CEST)

sem pregledal vse slike, ki so v kategoriji. (na sl) ampak drugje jih je več, npr. za kakšne skladatelje (na en:), kako importiram tiste? thx--Ziga 17:05, 20 jun. 2005 (CEST)

Predloga bioslika je v uporabi za vse biografske članke, da imajo enak izgled in velikost slike, torej sodi tudi k Wagnerju. Bom popravil. V sami sliki ni razlik (naložiš jo enako), so pa v vstavljanju le-te v članek.

Drugega vprašanja ne razumem najbolje. V kateri kategoriji? lp, --matijap | pogovor 17:07, 20 jun. 2005 (CEST)

Npr. najdem sliko na angleški wiki (na commons), pri nas pa je ni v kategoriji. kako naredim povezavo nanjo? --Ziga 17:09, 20 jun. 2005 (CEST) v kategoriji commons, proste slike, seveda) --Ziga 17:10, 20 jun. 2005 (CEST)


V Category:Slike v javni lasti tudi ne vidim npr. Wagnerja, ne vem od kod si ga torej vzel, če si ga pobrisal? --Ziga 17:12, 20 jun. 2005 (CEST)

Aha, zdajle sem se že nekaj naučil, namreč dati linke na islike. Obstajajo pa še druge slike, ki nimajo avtorskih pravic, pa niso v tej zbirki. Kako priti do njih? enostavno skopirati, ker spodaj piše, da so za prosto uporabo? Npr. na angleški strani je slika M.Mussorgskega, ki je v javni lasti. kakšen path se napiše, če jo hočem spraviti sem? odnosno, če jo smem? thx, --Ziga 17:35, 20 jun. 2005 (CEST) ( [3] )

Slik, ki se nahajajo na Wikimedijinem skladišču (Commons), ni treba nalagati v noben drug Wikimedijin projekt - torej tudi v našo Wikipedijo ne. Če pa želiš vzeti sliko iz angleške Wikipedije, pa je v Skladišču ni, jo moraš naložiti bodisi v Skladišče, ali pa sem (ne da se je uporabiti direktno).

Pogledal sem - Mussorgski je v Skladišču na http://commons.wikimedia.org/wiki/Image:RepinMussorgsky.jpg.

Slike iz Skladišča je potrebno pri nas ročno kategorizirati, če to želimo, seveda. Vendar tega doslej ni, kolikor vem, nihče počel. Sicer pa bi to naredili z urejanjem strani te slike. Upam, da ti je bolj jasno, če ne, pa kar vprašaj. lp, --matijap | pogovor 17:47, 20 jun. 2005 (CEST)

zaenkrat mi je. thx, z.--Ziga 18:01, 20 jun. 2005 (CEST) samo še malenkost: na dnu tele (moje) strani si dal napis Kategorije: Slike v javni lasti. Tega zapisa z editorjem ne vidim in ga tudi ne morem zbrisat. Je to kakšen administratorski ukaz, ali sem samo slep, da tega ne vidim? --Ziga 18:04, 20 jun. 2005 (CEST)

Ta kategorija spada k predlogi Template:PD in se avtomatično doda na stran, kjer je predloga. LP, --Klemen Kocjančič 18:10, 20 jun. 2005 (CEST)

Izgleda, kot da imam iq paramecija, hehe. no, počasi bo že. res pa je, da me bolj zanima vsebina člankov kot urejanje, zato te težave. --Ziga 18:54, 20 jun. 2005 (CEST)

Redirecti

Ko dodajaš redirecte, pazi da dodaš na glavni članek in ne na drug redirect. V nasprotnem primeru nastane "vozel" in je potrebno ponovno pritisniti na link, s tem pa redirect izgubi vlogo. Radio Slovenija sem že popravil. LP, --Klemen Kocjančič 22:06, 23 jun. 2005 (CEST)

Eh, kaj bi mi brez nas. Že od 9h AM sem v službi in koncentracija pada., thx, --Ziga 22:08, 23 jun. 2005 (CEST)

Preimenovanje člankov

Obstaja hitrejši način za preimenovanje člankov kot copy&paste (sem opazil). V zgornji opravilni vrstici imaš ukaz "Prestavi". V spodnjem okenčku nato le vpiši nov naslov in potrdi. Stari naslov bo postal redirect na nov naslov. LP, --Klemen Kocjančič 22:03, 24 jun. 2005 (CEST)

ok, ampak zdaj sem že. bom itak malo počakal, da se ne bova križala z Yoshem. lp, --Ziga 22:04, 24 jun. 2005 (CEST)

Slike

Žiga, super slike! Ali je tisti na Slika:Kamniske Alpe.JPG Storžič? lp, --matijap | pogovor 11:51, 25 jun. 2005 (CEST)

jep, slikan iz sv.Ambroža pod Krvavcem, lp.--Ziga 11:52, 25 jun. 2005 (CEST)

bug

Imam manjši problem. Mislim, da obstaja bug pri nalaganju, namreč- zdi se mi da sem povozil stari sliki (Ljubljansko barje in Bohinj-jezero), sta bili že (sicer moji) na Wiki, sicer drugačni sliki, vendar z istim imenom. A kdo ve kaj o tem? Glede na to, da sta moji, ni tak problem, saj jih lahko ponovno naložim, z drugim imenom. Večji problem bo, če bomo en drugemu nevede prepisovali slike z novimi. Mislim, da bi moral obstajati kakšen data-check za ime, da bi moral spremeniti ime nove datoteke, če je istoimenska že na disku. --Ziga 12:06, 25 jun. 2005 (CEST)

Kolikor vem, ti MediaWiki pove, da datoteka z istim imenom že obstaja, in te vpraša ali jo res želiš prepisati. Ali te ni nič vprašal? --romanm (pogovor) 12:17, 25 jun. 2005 (CEST)

Nič, ravno v tem je problem. Slika se je namalala na datoteko, kjer je bil stari opis.--Ziga 12:20, 25 jun. 2005 (CEST)

Ah imaš prav. zdajle sem testiral in sem dobil opozorilo. (prej sem naložil toliko slik naenkrat, da sem spregledal). Kdor nima v glavi, ima pa v petah.--Ziga 14:07, 25 jun. 2005 (CEST)

(sem naložil nazaj 2 sliki, ki sem ju prej priepisal)

Imam pa vseeno eno (upam da konstruktivno) pripombo. Namreč: dobro bi bilo, če se sploh ne bi dalo marediti replace slikovne datoteke (razen administratorjev). To pomeni, da bi uporabili podoben algoritem, kot je pri uporabniških imenih na istem web serverju. Zakaj: Hote ali nehote lahko (dolgoročno) izgubimo procent slikovnega materiala. V najslabšem primeru bi se lahko komu utrgalo, in bi nalagal prazne (ali pač kar neke) slike čez že obstoječe, s tem pa bi osiromašil zbirko. Se motim? --Ziga 14:18, 25 jun. 2005 (CEST)

Ta pomislek lahko izraziš razvijalcem MediaWiki, mi smo samo ubogi uporabniki sistema. Vendar se mi to ne zdi smiselno. Če se bo komu utrgalo, ga bomo že čez dan v nekaj minutah, ponoči pa v nekaj urah, onesposobili in vzpostavili prejšnje stanje. Ampak ljudem se kar tako ne utrga. --romanm (pogovor) 15:31, 25 jun. 2005 (CEST)

ok. --Ziga 15:46, 25 jun. 2005 (CEST)

Rekvijem

Oj! Verjetno mojega uporabniškega imena na slovenski Wikipediji še nisi zasledil, saj sem se ravno v obdobju, ko si se prijavil, malo umaknila iz slovenske inačice. Zadnjih nekaj mesecev sem se bolj posvečala angleški Wikipediji, kjer sem delala predvsem na člankih o klasičnih pianistih ter pianistični literaturi. Pred kako minuto me je zato zbodel v oči naslov članka Wolfgang Amadeus Mozart: Rekvijem. Ta članek namreč ne sledi smernicam poimenovanja, zastavljenim na angleški Wikipediji, po katerih bi moral biti naslovljen Rekvijem (Mozart). Predlagam preimenovanje, a nisem hotela ukrepati na lastno pest. Ob poti (by the way? :)), čestitke za tvoj prispevek k člankom o klasični glasbi... tega področja sem se nameravala lotiti že sama, a bo zdaj, ko so osnove že položene, gotovo lažje :) --Missmarple 23:43, 27 jun. 2005 (CEST)

Ojla, Missmarple, nekako semo se že pogovarjali o tej problematiki, in sicer pri Beethovnu, poglej Simfoniji št. 5 in 9. Dajmo dorečt. --Ziga 23:45, 27 jun. 2005 (CEST)

Nikjer nisem zasledila argumentov za zapis, drugačen od tistega na angleški Wikipediji. Če ostajamo pri tem, bo najbrž najboljše članke preimenovat. To prepuščam tebi, ker nisem čisto na tekočem z ustvarjenimi članki, ki se jih to tiče :) --Missmarple 23:51, 27 jun. 2005 (CEST)

Zaenkrat teh člankov ni veliko. Ko sem napisal prvega, še nisem bil seznanjen s tem. Mislim, da je bil to Pogovor:Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 5. Če misliš, da bo tako bolj pregledno, oziroma, če moramo delati točno tako kot angleži, so be it. Sem pa opazil kar precej diskrepanc na drugih wikipedijah, nor. francoska wp ima interwiki na vrhu, en: ima v prvi vrstici članka drugačen opis kot mi (ni kraja rojstva in smrti) itd, itd. Če se tebi zdi bolj smiselno, da je skladatelj na koncu, tudi v redu. (jaz v službi najprej napišem avtorja in potem skladbo). Lp, --Ziga 23:58, 27 jun. 2005 (CEST)

Razmišljam pa o antropologiji tega početja na wiki en:. Najbrž se niso tako odločili že na začetku. Predvidevam, da se je zgodilo nekaj v stilu npr. članek o skladbi Romeo in Julija; xy skladatelja. Potem je nekdo napisal še članek o Romeu in Juliji zq skladatelja, in, da je prišlo do razločitve, napisal zadaj oklepaj in v njem tega zq skladatelja, da se je vedelo. Torej predvidevam, da je sistem tega poimenovanja prišel improvizacijsko in spontano. --Ziga 00:03, 28 jun. 2005 (CEST)

Ker sam lih nisem doma pri glasbi, ne vem, kakšni so pogosti zapisi. Predlagam, da dokler ne dosežemo dogovora, da se nič ne spremeni oz. se tudi preneha delati druge take članke. Kolikor so me opozorili, je prvoten zapis prevladujoč, če ne pride do konsenza. Je pa treba to poenotiti. Glede na dejstvo, da imamo bolj malo teh člankov, lahko samo postavimo novo pravilo glede tega, saj imamo že itak par specifičnih pravil. Dobri strani Žigotovega sedanjega zapisa sta (PMM), da razkrivata celotno ime skladatelja in tako ne prihaja npr. do zamenjav z človek, ki ima isti priimek (če bi ga imel). Jani je tudi predlagal, da se dogovor lahko spremeni. LP, --Klemen Kocjančič 07:01, 28 jun. 2005 (CEST)

Dveh skladateljev z istim priimkom, katerih dela bi si zaslužila lasten članek, po mojem poznavanju klasične glasbe, ni, ali pa je tak primer velika redkost. Še v tem primeru bi se pač v oklepaju navedlo celotno ime. Mislim, da je tak način poimenovanja sledil operam in podobnim delom, ki ob naslovu niso potrebovala avtorja in se jih je dalo v tekstu tako bistveno lažje povezovati. Kolikor sem opazila, večina inačic Wikipedije sledi njihovemu vzoru. Kaj menite? --Missmarple 11:06, 28 jun. 2005 (CEST)

Menimo, da imamo Johanna Straussa in Slavka Avsenika v starejši in mlajši inačici, ampak sta pridna in ne delata problemov. Kar se tiče povezav v besedilu, pa imaš prav: Morda je hyprelink, ki ga ustvari naključni avtor glasbenega članka (ki se orientira po že napisanih angleških smernicah) in podčrta npr. simfonijo št. 1 tega pa tega, bolj pregleden. Torej bo (nekoč) v bazi morje simfonij št. 1, z oklepaji in imeni poleg. Sem čisto ambivalenten glede tega, važno je, da je enotno. Moramo pa si priznati, da se v zgodovinskem smislu (prva skladba neke vrste); skladba nanaša na skladatelja, ne pa skladatelj na skladbo; kar pomeni: najprej je bil skladatelj, ki je kasneje napisal skladbo in ne obratno. Missmarple, če želiš narediti red, izvoli. Moram pa povedati, da sem bil zelo nesrečen, ko sem prvič pogledal na slo wiki in pregledal skromno glasbeno področje (to je bil kak mesec nazaj), zato sem se odločil, da ti za kratek čas malo pomagam. Namreč, ko bo glasbena baza malo bolje postavljena, bo imela tudi več obiskovalcev, posledično pa tudi več prispevkov. Posveti se no še en malo Slovencem in lepo pozdravi mamo Branko, lp --Ziga 12:02, 28 jun. 2005 (CEST)

Srhljivo. Okej, svet je majhen :) Se še malo pozanimam na angleški Wikipediji in sporočim. --Missmarple 19:35, 28 jun. 2005 (CEST)

Da se ne bomo zezali, bom jutri spremenil tistih nekaj vnosov v angleški sistem. --Ziga 22:14, 28 jun. 2005 (CEST)

Tudi sam se strinjam, da je stvar poenotena. Lahko je tudi romunski sistem, če je tako zaukazano - le da je poenoteno. Osebno se mi sistem poimenovanja papežev zdi sporn, vendar tako je odločila večina. Ko gre za neko glasbeno delo - ali je pomembno ono samo ali skladatelj? Žiga ti praviš, da on. Verjetno bo že držalo - lahko pa je tudi obratno in ta angleški sistem (kako je nastal lahko kdo naredi za domačo nalogo) morda kaže na to. Nekako imamo na celotni WP dva 'sistema'. Recimo bor (drevo) in Dallas, Teksas (to smo povzeli seveda, mislim da, po Američanih, saj bi tudi mi, če bi imeli toliko mest, PMSM pisali nekaj podobnega in bi bil to naš sistem) (nimamo, recimo, 'Dallas (Teksas)' ali morda 'bor, drevo'). In tudi nimamo sonda Galileo (čeprav sem tako pisal sam na začetku), temveč Galileo (sonda) in tudi Program Mariner in ne 'Mariner ((vesoljski) program)'. Seveda je zadnje bolj prevod angleškega Mariner Program. Če pa bi oni imenovali ta program le z Mariner, bi imeli tako. Podobno nimamo 'glasbena skupina Pomaranča', temveč Pomaranča (glasbena skupina). Stvar dobrega dogovora pač. Zato pa imamo dogovore o poimenovanjih. --xJaM 22:33, 28 jun. 2005 (CEST)

Zanimivo. Ne vem potem, zakaj ne prevzamemo še januar, prvi (namesto tako kmečkega: prvi januar). akhm.--Ziga 23:21, 28 jun. 2005 (CEST)

Tu si morda izbral slab primer. Ali ni bolj logično kmečki sistem: prvi dan v mesecu tega leta (od manjšega k večjemu) kot pa mesec, dan + leto? (Angleži sicer pišejo tako kot mi, po 'kmečko' 1st January, tako 'logični' so bolj Američani). Po novem naj bi po standaru ISO 8601 tako ali tako bilo 2005-01-01, torej še bolj 'kmečko' - leto, mesec, dan (od večjega k manjšemu) (brez pik s pomišljaji). Ne vem sicer od kod ti ta zgled. Verjetno iz zgornjega pisanja. --xJaM 23:40, 28 jun. 2005 (CEST)

Pesem? skladba? komad? štiklc?

Žiga, ali lahko Stairway to Heaven in še kar bo takih stvari proglasimo za pesem, glej tudi Category:Pesmi? Hvala --AndrejJ 22:30, 28 jun. 2005 (CEST)

Ja, dobro vprašanje. Glasbeno delo? Običajno govorimo o pesmih, vendar govorimo o njih tudi v pesništvu. Kaj pa po bedastem: pesem (pesništvo) in pesem (glasba). To je verjetno pretiravanje in zezanje, kot bi rekel Žiga. --xJaM 22:33, 28 jun. 2005 (CEST)

Pesem lahko pomeni tako književno kot glasbeno delo. Torej, če misliš na besedilo, potem to definitivno je (dobra) pesem. Vsi si jo pa seveda predstavljamo z melodijo vred. No, saj ni edina. Tudi Barčica po morju plava je lahko tako skladbica kot pesem. Kot sem do zdaj dojel, je morda boljše narediti povezavo preveč kot premalo. (Tako imamo tudi pri osebnostih, ki so očitno znani samo po enem poklicu, zraven napisanih kar še nekaj poklicov, pa čeprav so skorajda hobiji; toliko o načelnostih). Tukaj je stvar bolj nedvoumna. Preveri še na kakšni drugi wp, za vsak slučaj, če te bo kakšna kategorija iluminirala... lp, --Ziga 22:42, 28 jun. 2005 (CEST)

Verjetno imajo na en: kategoriji »poems« (sem preveril) in »songs« (nisem preveril). --xJaM 23:32, 28 jun. 2005 (CEST)

Hja, lahko je njim. Veš, da imajo eskimi n imen za sneg? (Imena števil pa samo od 1-20; vse kar je več kot 20, je mnogo.) --Ziga 23:39, 28 jun. 2005 (CEST)

en:Inuktitut#Words_for_snow pravi, da lahko v inuktitutu (ne vem, če sem prav napisal - SP pravi eskimščina) tvoriš na stotine besed iz vsake besede (FAQ sci.lang tudi za jupik). David Mendosa v Inuit Words for Snow pravi, da jih imajo največ ducat in spodaj še našteva vse tvorjene besede. Verjetno jih nemščina nima nič manj. Stran MathOrigins omenja, da ima inuktit številski sistem z bazo 20, res z vprašajem. --romanm (pogovor) 00:49, 29 jun. 2005 (CEST)
Mi imamo na seznamu jezikov nastavljeno na inuktituščino. Za Eskime je menda pravilnejši izraz Inuiti (ali celo Inuji), če se ne motim. Hm, zanimivo, potem imajo podoben številski sestav kot Maji, če že. --xJaM 01:09, 29 jun. 2005 (CEST)

Vem. Menda nekaj čez 70 (ali do 80). To za števila pa nisem vedel. --xJaM 23:42, 28 jun. 2005 (CEST)

Se mi zdi da ima vsako kulturno okolje (in s tem tudi jezik) pač neke preference, tisto, kar jih bolj zaposljuje, postane bolj pomembno tudi v verbalnem smislu. Je treba pomislit, katere pojme imamo Slovenci v dveh ali več besedah... Aha, kar se števil tiče, Rimljani so imeli 3999 = max, z nekim razlogom, če se ne motim, samo ne vem s katerim. Razlog eskima pa je preprost: dobro je, če ujame tjulnja, še boljše, če 2. 20 pa jih že zelo težko in tudi če bi jih, jih ne bi mogel "porabiti" kar naenkrat. --Ziga 00:03, 29 jun. 2005 (CEST)

Kar se naslovnega vprašanja tiče, bi bilo PMSM, če že povezav ne ločimo, narediti dve ločeni kategoriji. Barčica po morju plava pa naj gre po tej logiki kar v obe :) --Missmarple 10:39, 29 jun. 2005 (CEST)

Naložene slike

V zadnjem času si naložil kar nekaj slik. Trenutno so "osirotele", kar se mi zdi škoda, da so dobre slike brez člankov, saj nam v trenutni vlogi ne pomagajo kaj dosti. Mogoče bi napisal za vsako sliko članek oz. vstavil v že obstoječ članek? LP, --Klemen Kocjančič 20:44, 29 jun. 2005 (CEST)

Slike, ki predstavljajo instrumente, bom slej ko prej povezal (tukaj ni panike). Ostale slike, ki predstavljajo geografska oz. tematska področja, pa sem dal v javno uporabo, da bodo pri roki, ko bo kdo pisal članek. (tako sem si predstavljal, ker sem konec koncev naredil res splošni izbor in taki članki bi pravzaprav že morali obstojati). Malo bom pogledal, če lahko te slike kam vtaknem (in tam dopišem), za vse pa recimo prej kot do jeseni ne.

  • Lahko pa mi poveš o kaj o usodi sirot, ker je ne poznam. Kakšno karenco imajo, preden se jih pobriše, odnosno, ali se jih pobriše na vsak način, če niso povezani? --Ziga 21:43, 29 jun. 2005 (CEST)

Danes sem zbrisal večino osirotelih slik (velika večina je bila naložena pred letom in so bile podvojene - zastave). Nobenih pravil ni kako ravnati z njimi. Drugače pa ni težko napisati članek malo iz področja delovanja, a ne.   MMG Isto velja za bankovce. Najbolje bi jih bilo vključiti v članke o dotični valuti. LP, --Klemen Kocjančič 21:56, 29 jun. 2005 (CEST)

Ja, sem imel v mislih ostale (geografske in slike rastlin itd.), lahko jih dam na commons (ko si bom kje prebral, kako se to naredi); tam bojo gotovo hitreje aplicirane--Ziga 08:46, 30 jun. 2005 (CEST)

Samo pojdi na Commons in potem naložiš kot tu. LP, --Klemen Kocjančič 09:59, 30 jun. 2005 (CEST)

thx, bom postopno. slik imam na tone, ker rad forografiram. nimam pa še vsega v 010110 obliki. --Ziga 10:12, 30 jun. 2005 (CEST)

Slike in AP

Prosil bi te, če pregledaš vizualno gradivo, ki si ga naložil(a) in preveriš, če predstavitvena stran ustreza kriterijem in s tem pravnim pogojem (glede vira in licence). Najlažji način za to je, da greš na "Moji prispevki" in označiš "Imenski prostor" na "Slike". V primeru, če vse predstavitvene strani ustrezajo kriterijem, smatraj to obvestilo za brezpredmetno in se ti zahvaljujem v imenu celotne Wikipedije. LP, --Klemen Kocjančič 14:35, 3 jul. 2005 (CEST)

ok. --Ziga 14:39, 3 jul. 2005 (CEST) fertig, izgleda da sem se kar držal pravil (sem kvečjemu dodal kakšno besedo).

  • Slike (v zvezi z glasbo), ki so zaenkrat osirotele, bom uporabil.
  • Za ostale pa takole: če npr. do novega leta ne bo nihče napisal člankov, ki se bodo navezovali zanje), jih bom dal na wiki commons.
  • edina moja morda pereča stvar, so še bankovci skladateljev. kakšna polovica jih je tudi povezana na članke o skladateljih, druga ne, zaenkrat. Zraven nisem dajal podatkov o dimenzijah ali nakladi in letnici izdelave dotičnih bankovcev; ker (v mojem primeru) služijo bolj kot zanimivost. Pridobitev vseh informacij bi utegnila vzeti veliko časa; sicer pa se mi zdi, da je ime države, valute in glasbenika že kar nekaj (trije podatki).
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabniški_pogovor:Žiga/do_11.7.2005&oldid=3386696«
Vrnitev na uporabniško stran »Žiga/do 11.7.2005«.