Kategorija:Umetniki

Akademski kipar Bojan Kunaver se je rodil 12.08.1938 v Ljubljani staršema Alojziji Labič in Karlu Kunaverju. Čez 7 let se je rodila še sestra. Starši so bili usmerjeni v tehnične vede in so želeli, da bi Bojan postal strojni inženir.

Čas ni bil naklonjen mlademu človeku, Bojan je imel komaj 3 leta, ko je izbruhnila 2. svetovna vojna in z njo posledice, ki jih vojna prinaša. Prvi spomini na tisti čas se nanašajo na letala, ki jih je kot otrok gledal skozi okno, kako so preletavala nebo. Bolj proti koncu vojne ga je gruča starejših dečkov nagovorila, da je od blizu pogledal predmet, ki so ga le -ti označili kot lučko in ko se je z glavo približal, je eksplodiralo. Udarni val eksplodiranega telesa je povzročil opekline. Še danes se spominja, da je potem dolgo ležal doma z obvezami čez obraz. To je bil trenutek, ko se je v mladeniču prebudilo njegovo notranje življenje. Spoznal je mnogo več, kot je prej dojemal. Njegov domišljijski svet je dobil krila. Imel pa je vendarle srečo v nesreči, da je prišel v roke zdravnika, ki ga je pozdravil brez vidnih posledic. Osnovno šolo je obiskoval na Viču, gimnazijo pa najprej na Viču, kasneje na Poljanah v Ljubljani.

Konec osnovne šole je začel slikati z oljnimi barvami, predvsem pa se je navdušil za perorisbo. V gimnaziji je vzljubil kiparstvo, kateremu je ostal zvest vse življenje. Družina je sprva živela v Rožni dolini, po vojni so se preselili v družinsko hišo v Ljubljani, kjer je v kleti imel svoj prvi mali atelje. Tu so nastali kipi, ki jih je razstavil leta 1958 skupaj s prijateljem slikarjem Hubertom Schara na Cankarjevem nabrežju v Ljubljani, 1963 je diplomiral na kiparskem oddelku Likovne akademije v Ljubljani pri profesorju Frančišku Smerduju.

Istega leta 1963 je pripravil razstavo na Novem trgu in Bregu ob Ljubljanici, ki jo je naslovil: Skulpture nasprotij (10 kipov in 3 reliefe). Ko je 1965 prejel delovno štipendijo ustanove The E.T. Greenshields Memorial Foundation iz Kanade, je na Starem trgu 11a v hiši Lili Novi najel atelje, kjer je ustvaril večino svojih del.

S soprogo Janjo ima kipar sina in hčer, vendar nobeden od njiju ni šel po očetovih stopinjah. Po osamosvojitvi in denacionalizaciji se je moral preseliti v atelje, ki ga je pred tem prizidal k obstoječi domači hiši. Tam ga je čakala zbirka večjih kosov kamna, ki jo je dolga leta dopolnjeval. Ko je obdelal prvi večji kos, mu je v 73. letu starosti ustvarjalni zanos prekinila težja bolezen, ki ga je kasneje priklenila na posteljo.

V svojem dolgoletnem ustvarjanju je akademski kipar Bojan Kunaver ustvaril med 220 in 230 različno velikih  skulptur, male plastike, portretov, kipov večjih dimenzij, kot tudi večje spomeniške skulpture, na primer: Evridika, Orfej, Jakopičev spomenik, Cankar in cikel Gustava Mahlerja. Prav Mahlerjeva glasba se je dotaknila umetnikove duše tako močno, da je skladatelja prikazal skozi "nešteto" podob, ujetih v trenutku različnih razpoloženj. Umetnik je vseskozi deloval kot samostojni kulturni delavec.

Skoraj vsi kipi: večji in manjši, tudi spomeniške skulpture, so bili narejeni brez naročil, tudi tisti, ki so imeli srečo, da se je našel denar za odlivanje v bron in se jih je s težavo postavilo na ogled, so ostali brez honorarja, z manjšimi izjemami.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Umetniki.