Odpre glavni meni

Trogir (dalmatinsko: Tragur) je dalmatinsko mesto in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Trogir
Mesto in občina
Pogled na mesto
Pogled na mesto
Zastava Trogir
Zastava
Grb Trogir
Grb
Trogir is located in Hrvaška
Trogir
Trogir
Položaj Trogirja na Hrvaškem
Koordinati: 43°31′0.85″N 16°15′4.91″E / 43.5169028°N 16.2513639°E / 43.5169028; 16.2513639
DržavaZastava Hrvaške Hrvaška
ŽupanijaZastava splitsko dalmatinske zupanije.gifSplitsko-dalmatinska
Ustanovitev3. stoletje pr.n.št.
Upravljanje
 • županAnte Bilić (SDP)
 • zavetnik mestaSveti Ivan Trogirski
Površina
 • Skupno39,10 km2
Nadm. višina
9 m
Prebivalstvo
 • Skupno13.192
 • Gostota340 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
Poštna številka
21220 Trogir
Omrežna skupina+385 (21)
Avtomobilska oznakaST
Spletna stranwww.trogir.hr
Unescova svetovna dediščina
Uradno imeHistoric City of Trogir
KriterijKulturni spomenik: ii, iv
Referenca810
Vpis1997 (21. zasedanje)

Zaradi urbanistično-arhitekturne zasnove, ki sega v antično dobo, izredno ohranjene arhitekture v romansko-gotskem slogu ter stavb v beneškem slogu je zgodovinsko jedro Trogirja od leta 1997 uvrščeno na UNESCO-v seznam svetovne dediščine.

MikrolokacijaUredi

Nahaja se 25 km zahodno od Splita, v Trogirskem kanalu, na koncu Kaštelanskega zaliva. Zgodovinski center Trogirja leži na manjšem otočku med otokom Čiovo in kopnim. Od kopnega ga deli ozek kanal s privezi za čolne, preko katerega sta zgrajena dva mostova, eden za cestni promet in drugi za pešce. Tretji most na severni obali povezuje središče Trogirja z delom mesta na otoku Čiovo in z ladjedelnico.

ZgodovinaUredi

Na področju današnjega mesta so v 3. stoletju pr. n. št. grški kolonisti z otoka Visa (Issa) ustanovili naselje Tragurion, ki se je v rimski dobi imenovalo Tragurium in se razvilo v pomembno pristanišče. Grško ime naselja izvira iz grških besed »tragos« in »oros« s pomenom kozlovo obrežje, podobno kot grško ime otoka Čiovo »Bua« izvira iz grške besede »voua« s pomenom čreda.

Z razvojem bližnjega mesta Solin (Salona), ki je danes skoraj predmestje Splita, je pričel Trogir počasi zgubljati svoj pomen. Po propadu rimskega imperija je prišel Trogir pod oblast Bizanca. V času naseljevanja Hrvatov so se v Trogir priselili begunci iz Solina. Kljub formalnemu priznavanju bizantinske oblasti je Trogir od 9. stol. dalje plačeval davke tudi madžarskim (hrvaškim) vladarjem. Mesto je postalo v 9. stol. sedež škofije, ki je bila ukinjena leta 1828. Leta 1000 je Beneška republika priznala neodvisnost prebivalcev mesta Trogirja in od tedaj je Trogir začel trgovati z italijanskim polotokom, od koder so odtlej prihajali številni kulturni vplivi ter pobude za gospodarski napredek in izboljšave. Leta 1107 je trogirski komuni privilegije s t.i. Trogirsko diplomo potrdil madžarsko-hrvaški kralj Koloman, ki je obljubil mestu svojo zaščito, prosto izbiro kneza (načelnika) in potrjevanja lokalnega škofa, pravico sprejema lastnih zakonov, tretjino prihodkov od prometa v pristanišču in da madžarska vojska brez dovoljenja ne bo vstopila v mesto. Leta 1123 so saracenski pirati osvojili in skoraj popolnoma porušili Trogir. Leta 1242 se je v mesto pred mongolskimi osvajalci zatekel madžarsko-hrvaški kralj Béla IV. Po vojni med Chioggio in Benetkami je morala Chioggia preklicati svoje partnerstvo z Zadrom in Trogirjem proti Benečanom, nato pa je Šibenik postal pomembno trgovsko središče, z monopolom pri trgovanju s soljo na skoraj celotnem Jadranu. Leta 1420 se je pričelo skoraj štiristoletno obdobje oblasti Beneške republike v Trogirju, med katerim je mesto (namesto izvoljenih predstavnikov iz vrst domačih plemiških rodbin) vodil v beneškem senatu potrjeni podesta s svojo mestno upravo. Okoli leta 1650 so v Trogirju odkrili edini primerek znamenitega odlomka iz Petronijevih Satir - Trimalhionove gostije (»Cena Trimalchionis«), ki je bila vzor rimske proze. Po ukinitvi Beneške republike s strani Napoleona Bonaparteja leta 1797 je Trogir (po kratkem obdobju francoske oblasti v času Ilirskih provinc) leta 1918 prešel pod oblast habsburške monarhije. V letih pred drugo svetovno vojno je bilo mesto sestavni del SHS in nato Kraljevine Jugoslavije. Po fašistični agresiji leta 1941 in kasnejši nemški okupaciji so Trogir 20.10.1944 osvobodili partizani in je bil del Jugoslavije do njenega razpada in razglasitve neodvisne države Hrvaške leta 1991.

 
panorama Trogirja

Kulturni spomenikiUredi

  • Zgodovinsko mestno jedro z okoli 10 cerkvami ter številnimi hišami in palačami iz 13. stoletja
  • Mestna vrata iz 17. in mestno obzidje iz 15. stoletja
  • Katedrala sv. Lovrenca (Svetog Lovre) iz 13. stoletja, s portalom mojstra Radovana, unikatim delom tega dalmatinskega umetnika
  • Knežja palača iz 13. stoletja
  • Trdnjava Kamerlengo iz 15. stoletja
  • Velika in mala palača Cipiko iz 15. stoletja
  • Mestna loggia iz 15. stoletja

DemografijaUredi

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
3201 3069 3129 3392 3420 3514 3296 4536 4403 4348 5003 6177 8588 10266 10907

Znani trogirčaniUredi

SkliciUredi

ViriUredi

  • Pušonjić Boško, Čudovita Jugoslavija: Trogir. Ljubljana: Mladinska knjiga. (1982) (COBISS)
  • Nazor Ante; Žilić Mirjana, Hrvaški Jadran: Trogir. Zagreb: Turistička naklada d.o.o. (1997) (COBISS)
  • Jurić Ivan, Dalmacija, Južna Hrvatska: Trogir. Zagreb: Turistička naklada d.o.o. (1998) (COBISS)

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi