Solin

Solin, (antična Salona) je industrijsko mesto v Splitsko-dalmatinski županiji (Hrvaška).

Solin
Pogled na Solin iz zgodovinske Salone
Solin Geografska lega na Hrvaškem
43°31′54″N 16°29′41″E
Država	Hrvaška
Županija	Splitsko-dalmatinska županija
Mesto	Solin
Nadm. višina	12 m
Prebivalstvo  (2001)
• Skupno	15.850
Poštna številka	21210 Solin
Vir: Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001. (kjer ni drugače navedeno).

Geografija

Solin leži v Srednji Dalmaciji, severovzhodno od Splita, s katerim je urbanistično povezan. Napačna je predstava, da je Solin predmestje Splita. Solin je samostojno mesto, eno od desetih največjih v Hrvaškem delu Jadrana. Mesto je obkroženo s planinama Kozjak in Mosor, skozenj pa teče 4 km dolga rečica Jadro. Mesto sestoji iz treh delov: središčnega dela na križišču cest proti Splitu, Trogiru in Klisu, drugi del predstavlja Majdan ki leži v manjši kotlini v zgornjem toku rečice Jadro, tu stoji tovarna cementa in od Donje Strane (Sv. Kaja), kjer je drugi obrat cementarne. Med Donjo Strano in središčem Solina pa ležijo ostanki antične Salone.

Zgodovina

Solin-amfiteater

Današnje naselje Solin se je razvilo na področji antične Salone, ki se prvič omenja leta 119 pr. n. št. kot središče ilirskega plemena Dalmatov. Salona je postala eno najpomembnejših mest rimskega cesarstva z vsemi potrebnimi posvetnimi in cerkvenimi objekti, ki jih je narekovala rimska civilizacija, je tudi rojstno mesto rimskega cesarja Dioklecijana. Okoli leta 614 je Salona padla pod napadi Avarov in Slovanov. Mesto je bilo v bojih porušeno, njene prebivalce pa so pregnali. Nekateri so zatekli za dobro utrjeno obzidje Dioklecijanove palače. Ostanki Salone spadajo med najpomembnejša arheološka najdišča na Hrvaškem. Ohranjeni so deli nekdanjega obzidja, amfiteatra, term, starokrščanske bazilike in vrsta drugih objektov. Še sedaj pa je v uporabi del akvadukta - stare antiče vodovodne napeljave.

V Solinu so najdeni tudi ostanki sarkofaga kraljice Jelene z napisom, ki sodi med najpomembnejše dokumente starohrvaške zgodovine.

Demografija

Pregled števila prebivalcev po letih
1857	1869	1880	1890	1900	1910	1921	1931	1948	1953	1961	1971	1981	1991	2001
866	1739	1054	1235	1599	2110	2396	3289	1971	1954	3588	9137	11176	12575	15850

Glej tudi

• seznam naselij na Hrvaškem
• Dalmacija

Zunanje povezave

• Solin