Spodumen
Spodumen je inosilikatni piroksenski mineral s kemijsko formulo LiAl(SiO3)2. Uporaben je kot vir litija. Je brezbarven do rumenkast. Rožnati do vijolični različki se imenujejo kunzit, rumenkastozeleni do smaragdno zeleni pa hidenit. Kristali so prizmatični, pogosto veliki. Monokristali lahko zrasejo do dolžine 10 m. Takšne primerke so našli v Black Hills, Južna Dakota, ZDA.
| Spodumen | |
|---|---|
 Spodumen iz Massachusettsa, ZDA (velikost: 14,2 x 9,2 x 3,0 cm) | |
| Splošno | |
| Kategorija | Inosilikati |
| Kemijska formula | LiAl(SiO3)2 |
| Kristalna simetrija | C2/c |
| Osnovna celica | a = 9,46 Å b = 8,39 Å c = 5,22 β = 110,17°, Z = 4 |
| Lastnosti | |
| Barva | zelo različna: bela, brezbarvna, siva, rožnata, vijolična, rumena in zelena; lakhko je dvobraven: smararagdno zelen (hidenit), vijoličen (kunzit), rumen (trifan) |
| Kristalni habit | prizmatičen, praviloma sploščen in iztegnjen, žarkast vzporedno z {100}, običajno masiven |
| Kristalni sistem | monoklinski |
| Dvojčičenje | običajno na {100} |
| Razkolnost | popolno primatična, dvosmerna {110} ∧ {110} na 87° |
| Lom | neraven do podškoljkast |
| Žilavost | krheh |
| Trdota | 6,5–7 |
| Sijaj | steklast, na razkolih bisern |
| Barva črte | bela |
| Specifična teža | 3,03–3,23 |
| Optične lastnosti | dvoosen (+) |
| Lomni količnik | nα = 1,648–1,661 nβ = 1,655–1,670 nγ = 1,662–1,679 |
| Dvolomnost | δ = 0,014–0,018 |
| Pleohroizem | močan v kunzitu: α-škrlaten, γ-brazbarven hidenit: α-zelen, γ-brezbarven |
| Kot 2V | 54° do 69° |
| Taljivost | 3,5 |
| Topnost | netopen |
| Drugo | tenebrescenca, hatojanca, kunzit pogosto fluorescira pod UV svetlobo |
| Sklici | [1][2][3][4] |
Mineral kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu. Kristali so pogosto zelo razbrazdani v smeri osi c. Na kristalnih ravninah so pogosto trikotne vdolbine.
ImeUredi
Ime spodumen izhaja iz grškega jezika in pomeni "zgorel do pepela". Takšno ime je dobil po neprozornem pepelnatem videzu po industrijski predelavi.
NahajališčaUredi
Spodumen se pojavlja v granitih in pegmatitih, bogatih z litijem. Prozorni primerki so se že v davnini uporabljali kot dragi kamni. Kunzit in hidenit sta znana po močnem pleohroizmu.
Pomembna nahajališča spodumena so v Braziliji, na Madagaskarju, ZDA (Severna Karolina, Kalifornija), Afganistanu in Pakistanu.
KunzitUredi
Kunzit je trd rožnat drag kamen. Barvo mu daje onečiščenje z manganom. Ime je dobil po G.F. Kunzu, ki ga je odkril v Connecticutu, ZDA, leta 1902. Največje nahajališča kunzita so v Braziliji, ZDA, Kanadi, Mehiki, Švedski, zahodni Avstraliji, Afganistanu in Pakistanu.
HidenitUredi
Hidenit je zelen različek spodumena, ki so ga prvič našli v rudniku Rist-Ellis, Hidenit, Severna Karolina, ZDA. Ime je dobil po svojem tipskem nahajališču. Včasih se uporablja kot drag kamen.
Spodumen iz Darra-i-Pecha, Afganistan (velikost: 12 × 6 × 3 cm)
Kunzit (pravokotno brušenje, levo) in hidenit (antično brušenje, desno)
Hidenit: neobdelana in obdelan primerek
Kunzit, provinca Nuristan, Afganistan
ViriUredi
- ↑ Spodumene, Mindat.org
- ↑ Anthony, John W., Bideaux, Richard A., Bladh, Kenneth W., and Nichols, Monte C. (1990). Handbook of Mineralogy. Mineral Data Publishing, Tucson, Arizona
- ↑ Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis, 1985, Manual of Mineralogy, 20th ed., ISBN 0-471-80580-7
- ↑ Deer, Howie and Zussman, Rock Forming Minerals, v. 2 Chain Silicates, Wiley, 1963 pp. 92-98