Spodumen je inosilikatni piroksenski mineral s kemijsko formulo LiAl(SiO3)2. Uporaben je kot vir litija. Je brezbarven do rumenkast. Rožnati do vijolični različki se imenujejo kunzit, rumenkastozeleni do smaragdno zeleni pa hidenit. Kristali so prizmatični, pogosto veliki. Monokristali lahko zrasejo do dolžine 10 m. Takšne primerke so našli v Black Hills, Južna Dakota, ZDA.

Spodumen
Spodumen iz Massachusettsa, ZDA (velikost: 14,2 x 9,2 x 3,0 cm)
Splošno
KategorijaInosilikati
Kemijska formulaLiAl(SiO3)2
Kristalna simetrijaC2/c
Osnovna celicaa = 9,46 Å
b = 8,39 Å
c = 5,22
β = 110,17°, Z = 4
Lastnosti
Barvazelo različna: bela, brezbarvna, siva, rožnata, vijolična, rumena in zelena; lakhko je dvobraven: smararagdno zelen (hidenit), vijoličen (kunzit), rumen (trifan)
Kristalni habitprizmatičen, praviloma sploščen in iztegnjen, žarkast vzporedno z {100}, običajno masiven
Kristalni sistemmonoklinski
Dvojčičenjeobičajno na {100}
Razkolnostpopolno primatična, dvosmerna {110} ∧ {110} na 87°
Lomneraven do podškoljkast
Žilavostkrheh
Trdota6,5–7
Sijajsteklast, na razkolih bisern
Barva črtebela
Specifična teža3,03–3,23
Optične lastnostidvoosen (+)
Lomni količniknα = 1,648–1,661
nβ = 1,655–1,670
nγ = 1,662–1,679
Dvolomnostδ = 0,014–0,018
Pleohroizemmočan v kunzitu: α-škrlaten, γ-brazbarven
hidenit: α-zelen, γ-brezbarven
Kot 2V54° do 69°
Taljivost3,5
Topnostnetopen
Drugotenebrescenca, hatojanca, kunzit pogosto fluorescira pod UV svetlobo
Sklici[1][2][3][4]

Mineral kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu. Kristali so pogosto zelo razbrazdani v smeri osi c. Na kristalnih ravninah so pogosto trikotne vdolbine.

Ime uredi

Ime spodumen izhaja iz grškega jezika in pomeni "zgorel do pepela". Takšno ime je dobil po neprozornem pepelnatem videzu po industrijski predelavi.

Nahajališča uredi

Spodumen se pojavlja v granitih in pegmatitih, bogatih z litijem. Prozorni primerki so se že v davnini uporabljali kot dragi kamni. Kunzit in hidenit sta znana po močnem pleohroizmu.

Pomembna nahajališča spodumena so v Braziliji, na Madagaskarju, ZDA (Severna Karolina, Kalifornija), Afganistanu in Pakistanu.

Kunzit uredi

Kunzit je trd rožnat drag kamen. Barvo mu daje onečiščenje z manganom. Ime je dobil po G.F. Kunzu, ki ga je odkril v Connecticutu, ZDA, leta 1902. Največje nahajališča kunzita so v Braziliji, ZDA, Kanadi, Mehiki, Švedski, zahodni Avstraliji, Afganistanu in Pakistanu.

Hidenit uredi

Hidenit je zelen različek spodumena, ki so ga prvič našli v rudniku Rist-Ellis, Hidenit, Severna Karolina, ZDA. Ime je dobil po svojem tipskem nahajališču. Včasih se uporablja kot drag kamen.

Viri uredi

  1. Spodumene, Mindat.org
  2. Anthony, John W., Bideaux, Richard A., Bladh, Kenneth W., and Nichols, Monte C. (1990). Handbook of Mineralogy. Mineral Data Publishing, Tucson, Arizona
  3. Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis, 1985, Manual of Mineralogy, 20th ed., ISBN 0-471-80580-7
  4. Deer, Howie and Zussman, Rock Forming Minerals, v. 2 Chain Silicates, Wiley, 1963 pp. 92-98