Spodnja Sorica
Spodnja Sorica je razloženo središčno naselje v Občini Železniki. Leži na skrajnem severozahodu Škofjeloškega hribovja, na ledeniških nasipih na slemenu med povirjem reke Selške Sore na zahodu in Nidrarsko grapo na vzhodu. K naselju spada zaselek Holcem.
Spodnja Sorica | |
|---|---|
 | |
  Spodnja Sorica Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°13′4.74″N 14°1′58.99″E / 46.2179833°N 14.0330528°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Gorenjska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Gorenjska |
| Občina | Železniki |
| Površina | |
| • Skupno | 4,4 km2 |
| Nadm. višina | 783,5 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 105 |
| • Gostota | 24 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 4229 Sorica |
| Zemljevidi | |
Sorica - Vas | |
| Lega | Občina Železniki |
| RKD št. | 12109 (opis enote)[2] |
Na ukaz freisinškega škofa so območje Spodnje in Zgornje Sorice ob koncu 13. stol. začeli poseljevati Nemci iz Pustriške doline na Tirolskem, natančneje iz okolice mesta Innichen (danes del Južne Tirolske v Italiji). Prebivalci Sorice so vse do prve svetovne vojne ohranili stike z nekdanjo domovino in pošiljali delegacijo v Innichen.[3][4] V Sorici se je razvil lasten nemški dialekt - soriško narečje oz. »dajnarska špraha«, ki je zaradi zgodnje izolacije vseboval veliko izrazov iz stare nemščine.[5] Leta 1945 je bilo 92 domačinov iz Sorice izgnanih in njihovo premoženje zaplenjeno kot del izgona pripadnikov nemške narodne manjšine v Sloveniji.[6] Po vojni se je nemški dialekt po 700 letih zlil s slovenščino in danes obstaja le še v določenih izrazih in besedah.[5]
V Spodnji Sorici se je rodil slikar Ivan Grohar.
Povezovanje z nekdanjo domovino prebivalcev Sorice, Innichenom, se je v sodobnem času zopet obudilo.[7][8]
Sklici uredi
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 12109«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Šubic, Ana (3. julij 2017). »Gorenjski glas | Tirolske korenine Soričanov«. www.gorenjskiglas.si. Gorenjski Glas. Pridobljeno 26. januarja 2024.
- ↑ »Zgodovina – Sorica«. Pridobljeno 26. januarja 2024.
- ↑ 5,0 5,1 »NAREČNI GOVOR – DRFAŠ MERLAT – Sorica«. Pridobljeno 26. januarja 2024.
- ↑ »dLib.si - Izgon prebivalcev iz Sorice, iz Spodnjih Danj, s Torke in iz Davče decembra leta 1945«. www.dlib.si. Pridobljeno 26. januarja 2024.
- ↑ »Gorenjski glas | Obisk iz Innichena v Sorici«. www.gorenjskiglas.si. 4. maj 2023. Pridobljeno 26. januarja 2024.
- ↑ »Groharjeva Sorica in nov hotel na Soriški planini«. Dnevnik. Pridobljeno 26. januarja 2024.
Viri uredi
- Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
Glej tudi uredi
Zunanje povezave uredi
- Po Groharjevi poti
Predstavnosti o temi Spodnja Sorica v Wikimedijini zbirki
