Marajó je velik otok v delti Amazonke na severovzhodu Južne Amerike, ki ga omejujeta glavni tok Amazonke na severu, na zahodu in jugu pa manjši rokav, ki pod imenom Pará teče južno od glavnega toka in se samostojno izliva v Atlantski ocean. Severovzhodna obala meji na ocean, pri čemer pa je voda tudi tam pretežno sladka zaradi ogromnega toka Amazonke, ki izpodriva morsko vodo. S površino približno 40.100 km², kar je primerljivo z velikostjo Švice, je Marajó največji rečni otok na svetu in 35. največji otok sploh.[1]

Marajó
satelitski posnetek
Marajó se nahaja v Brazilija
Marajó
Marajó
lega otoka v Braziliji
Geografija
Legadelta Amazonke
Koordinati0°59′S 49°35′W / 0.983°S 49.583°W / -0.983; -49.583
Površina40.100 km2 (35.)
Dolžina297 km
Širina204 km
Najvišja nadm.višina40 m
Uprava
Zvezna državaPará
Največje naseljeBreves (preb. 99.223)
Demografija
Prebivalstvo383.336

Površje je nizko in polovica otoka je vsako leto med deževnim obdobjem poplavljena.[1] Marajó je znan po skoraj polmilijonski čredi indijskih bivolov, ki so jih v kolonialnem obdobju kot delovne živali naselili Francozi in zdaj uspevajo predvsem na vzhodnem, bolj savanskem delu otoka. Bivole prebivalci aktivno redijo za prehrano, kot jezdne živali pa jih preskuša tudi lokalna policija.[2] Največje naselje je Soure, ki stoji ob bregu reke Pará nasproti mesta Belém na celini.[1] Sicer so po otoku posejani številni arheološki ostanki predkolumbovskega ljudstva Marajoara, ki je doseglo višek med 9. in 15. stoletjem.[3]

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 »Marajó Island«. Britannica Online. Pridobljeno 12. julija 2019.
  2. Romero, Simon (20. junij 2015). »To Soften Image, Brazilian Police Ride In Atop Horned Beasts«. The New York Times. Pridobljeno 12. julija 2019.
  3. Mann, Charles C. (2006) [2005]. 1491: New Revelations of the Americas Before Columbus. Vintage Books. str. 326–333. ISBN 1-4000-3205-9.

Zunanje povezave uredi

  •   Predstavnosti o temi Marajó v Wikimedijini zbirki