Aleksandrov otok ali Otok Aleksandra I. (rusko Земля Александра I, angleško Alexander I Island ali Alexander I Land) je velik otok na Antarktiki, ki leži v Bellingshausnovem morju zahodno od Antarktičnega polotoka in je s površino približno 49.000 km² največji antarktični otok ter 28. največji otok na svetu.[1] Je nepravilne oblike, dolg približno 390 km v smeri od severa proti jugu in širok 80 km na severnem robu ter 240 na južnem.[2]

Aleksandrov otok
Z ledom obdane gore Aleksandrovega otoka
Aleksandrov otok se nahaja v Antarktika
Aleksandrov otok
Aleksandrov otok
Lega otoka ob Antarktiki
Geografija
LegaAntarktika
Koordinati71°0′S 70°43′W / 71.000°S 70.717°W / -71.000; -70.717
Površina49.070 km2 (28.)
Dolžina390 km
Širina80 km
Najvišja nadm.višina2.987 m
Uprava
nobena
sistem Pogodbe o Antarktiki
Demografija
Prebivalstvo0

Površje je prekrito z ledom in izredno gorato, z vrhovi, ki dosegajo skoraj 3.000 m nadmorske višine. Od celine ga loči preliv Jurija VI., ki je trajno pokrit z ledeno polico. Podobno kot preostanek Antarktike nima stalnih prebivalcev in je za Devonom v Kanadskem arktičnem otočju drugi največji nenaseljen otok na svetu.[1][3]

Zgodovina uredi

 
Satelitski posnetek

Otok je odkrila ruska raziskovalna odprava pod vodstvom Fabiana Gottlieba von Bellingshausna in Mihaila Petroviča Lazareva leta 1821, ki sta ozemlje poimenovala po takratnem ruskem carju Aleksandru I. Sprva je veljalo prepričanje, da je to ozemlje del celine in šele leta 1940 je ameriška odprava na saneh neizpodbitno dokazala, da gre za velik otok.[2][3]

Leta 1908 si je ozemlje prilastilo Združeno kraljestvo v sklopu Britanskega antarktičnega ozemlja, v 1940. letih pa sta ozemeljske zahteve podala še Čile in Argentina.[3] Leta 1961 je bila sprejeta Pogodba o Antarktiki, po kateri je celotna Antarktika skupaj s pripadajočimi otoki namenjena znanstvenim raziskavam v miroljubne namene, tako da svojih zahtev na otoku ne uveljavlja nobena država.[4]

V 1930. letih je britanska odprava pod vodstvom Johna Rymilla odkrila bogato fosilno nahajališče ob vzhodni obali. Tam so februarja 1961 Britanci postavili raziskovalno postajo Fossil Bluff, ki je bila nekaj let aktivna skozi vse leto, odtlej pa poleti.[5]

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 Hund, Andrew J. (2014). Antarctica and the Arctic Circle: A Geographic Encyclopedia of the Earth's Polar Regions. ABC-CLIO. ISBN 978-1-61069-393-6.
  2. 2,0 2,1 »Antarctica Detail«. Geographical Names Information System. Unites States Geological Survey. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. februarja 2018. Pridobljeno 24. februarja 2019.
  3. 3,0 3,1 3,2 »Alexander Island«. Britannica Online. Pridobljeno 24. februarja 2019.
  4. »Bryan Coast, English Coast, Alexander Island, Fallieres Coast, and Bellingshausen Sea, Antarctica«. Visible Earth. NASA. Pridobljeno 24. februarja 2019.
  5. Mills, William J. (2003). Exploring Polar Frontiers: A Historical Encyclopedia. ABC-CLIO. str. 9. ISBN 978-1-57607-422-0.

Zunanje povezave uredi