Senj

manjše mesto na Hrvaškem

Senj je mesto in pristanišče v Liško-senjski županiji na Hrvaškem. Leta 1991 je imelo 6.000 prebivalcev, 2001 5.500, 2011 pa mesto-naselje Senj samo še 4.800, upravno območje mesta pa 7.200.

Senj
Senj
Senj
Senj se nahaja v Hrvaška
Senj
Senj
Geografska lega na Hrvaškem
44°59′25″N 14°54′5″E / 44.99028°N 14.90139°E / 44.99028; 14.90139Koordinati: 44°59′25″N 14°54′5″E / 44.99028°N 14.90139°E / 44.99028; 14.90139
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaLiško-senjska županija Liško-senjska županija
MestoSenj
Nadm. višina
12 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno5.491
Poštna številka
53270 Senj
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).
Senj
Utrdba Nehaj
Senjska vrata med Prvićem in Krkom

Leži ob Velebitskem kanalu amfiteatralne lege v vznožju Vratniškega prelaza, ki se z višino 698 mnm pne nad Senjem, ob glavni cesti RekaSplit. Mesto je zelo izpostavljeno burji, tako da je pozimi eno najhladnejših mest na hrvaški obali Jadrana.

Najstarejše mesto severnega Jadrana ima polkrožno obliko. S treh strani ga obkrožajo visoki gorski grebeni, na četrti strani pa je morje. V polkrožnem zalivu sta dva valobrana in trije pomoli. Na obeh valobranih in enem pomolu stojijo svetilniki. Luka ni varna ob severozahodnem in zahodnem vetru, ne priporočajo pa je niti ob burji. Pristajati je možno na vseh treh pomolih in obeh valobranih.

Iz pomorske karte je razvidno, da svetilnik, ki stoji na koncu severnega valobrana, dolgega 50 m, oddaja svetlobni signal: R Bl 3s. Na tem valobranu stoji tudi 10-tonsko dvigalo. Svetilnik, ki stoji na koncu drugega 40 m dolgega valobrana, oddaja svetlobni signal B Bl(3) 10s. Nazivni domet svetilnika je 6 milj. Svetilnik na pomolu pa oddaja svetlobni signal: Z Bl 2s.

Zgodovina uredi

Senj je slovito zatočišče uskokov, vztrajnih borcev proti Turkom in Benečanom, v 16. in 17. stoletju, zelo spretnih v bojih na kopnem in izkušenih na vodi. Senj je bil naseljen že predrimskih časih, rimska Senia pa je bilo važno trgovsko središče in pristanišče. To zgodovinsko mesto ima zelo bogato preteklost. V 10. stoletju je bilo pomembno središče glagoljaštva. Od leta 1493 naprej so tukaj tiskali tekste v glagolici. Senj je postal sedež škofije v letu 1154; 1630 se je ta združila z Modrušem v Senjsko-modruško škofijo, ki se je 1969 združila z reško v Reško-senjsko nadškofijo, 2000 pa spet razdružila, ko je bila na novo ustanovljena Gospiško-senjska škofija. V 13. stol. je mesto pripadalo Frankopanom, nato si ga je 1469 prisvojil ogrsko-hrvaški kralj Matija Korvin, leta 1526 pa Avstrija. Od začetka 16. stol. je bil Senj zatočišče in svojstvena država senjskih uskokov, doseljencev iz Bosne, ter iz delov Dalmacije, ki so bežali pred turško oblastjo. Leta 1617 so Avstrijci uskoke razselili, njihove ladje pa potopili.

Med številnimi spomeniki te burne preteklosti, ki so se v večji ali manjši meri ohranili do danes, je najznamenitejša utrdba Nehaj, ki jo je senjski kapitan Ivan Lenković leta 1558 zgradil na hribu nad mestom. V samem naselju, ki je v dobršni meri ohranilo nekdanjo strukturo in podobo, so največje znamenitosti Velika placa, eden najlepših baročnih trgov severnega dela jadranske obale, in frančiškanski samostan ter romanska katedrala sv. Marije, ki je bila zgrajena ob koncu 11. stol. in znatno preurejena v 18. in 20. stol., ter mestni muzej v gotsko-renesančni palači Vukasović, zgrajen v 15. stoletju.

Čeprav je leta 1969 Senj tudi formalno izgubil škofijski sedež, pa so v mestu še naprej ostali škofijski in kapiteljski arhiv, škofijska knjižnica in zakladnica senjske katedrale s Stalno razstavo cerkvene umetnosti.

Demografija uredi

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
2953 3496 3039 2785 3182 3296 3036 3072 2722 3093 3903 4906 5536 5998 5491

Sklici uredi

Glej tudi uredi