Sela, Videm
Sela, tudi Sela pri Ptuju, so naselje v Občini Videm.
Sela | |
|---|---|
 | |
  Sela Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°22′14.06″N 15°49′34.14″E / 46.3705722°N 15.8261500°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Podravska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Videm |
| Površina | |
| • Skupno | 3,04 km2 |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 179 |
| • Gostota | 59 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | |
| Zemljevidi | |
Opis uredi
Obcestno naselje v jugovzhodnem delu Dravskega polja leži na levem bregu rečice Polskave, ob cesti Ptuj - Dolena in zahodno od nje, v smeri proti Apačam. Naselje obdajajo njive, južno od Polskave, okrog Strmca (291 m.n.m.) pa je sklenjen gozd. Na severu je v bližini Dražencev velika perutninska farma Perutnine Ptuj. Podružnična cerkev sv. Družine v sosednjih Barislovcih je bila zgrajena leta 1904. V zahodnem delu se naselje namreč spaja z Barislovci.
Zgodovina uredi
Sam nastanek naselja najverjetneje sega v 10. stoletje, po dosedaj znanih podatkih se Sela skupaj z Barislovci prvič omenjajo v pisnih virih leta 1207, ko je štajerski vojvoda Leopold VI. Babenberžan (1195 – 1230) vas podaril žičkemu samostanu. V viru se omenjajo z naslednjimi besedami: »Da pa red (kartuzijani, op.a) ne bode trpel pomanjkanja, doda k temu še iz svojih posestev večjo vas Barislovci pred Ptujem [»ante Betouium scilicet villam unam maiorem nomine Brizlausdorf«], katera se je za časa Rudolfa iz Roža razdelila v dve županiji [»que tempore Rudolfi de Rase in duas supanias divisa est«]. Sela in Barislovci so bili leta 1535 vurberška last. Za naselje so bile značilne hiše v gruči ali na vogel, zgradbe so bile včasih krite s slamo, ki je bila značilna zlasti za gospodarska poslopja. V naselju je veliko vodnjakov s pitno vodo. Danes so Sela del krajevne skupnosti Sela, ki spada v občino Videm.
Kmetijstvo in gospodarstvo uredi
Na vlažnih tleh ob Polskavi so prevladovali travniki, zato je bila pomembna kmetijska panoga živinoreja, ki jo še danes ponekod opravljajo na razmeroma velikih kmetijah. V kmetijstvu so odtlej vpeljali nove kulture, pomemben je krompir, zaradi kaparja pa je po drugi svetovni vojni doživelo veliko škodo sadjarstvo. Po drugi svetovni vojni so se ljudje veliko zaposlovali v tovarni glinice in aluminija v bližnjem Kidričevem in na Ptuju.
Prometne povezave uredi
Najboljši dostop je s Ptuja, po cesti Ptuj - Dolena, ali po lokalnih cestah od Kidričevega.
Sklici in opombe uredi
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
