Sámiji (tudi Laponci) so ugrofinski narod, ki živi na Norveškem, Švedskem, Finskem in na polotoku Kola v Rusiji. Ozemlje, ki ga naseljujejo, je po velikosti enako površini Švedske.

Sami
Sami flag.svg
Regije z večjim številom pripadnikov
Zastava Norveške Norveška, Zastava Švedske Švedska, Flag of Finland.svg Finska,  Rusija
Jeziki
samijski jeziki, švedščina, norveščina, finščina, ruščina
Religija
luteranstvo, pravoslavje, šamanizem neošamanizem
Naselitveno območje Sámijev.

Tradicionalno se ukvarjajo predvsem z lovom, ribištvom in rejo severnih jelenov, čeprav le manjšina preživlja samo od teh aktivnosti in živi več v nomadskem slogu in ne trguje po postopku blagovne menjave. Okvirno število pripadnikov tega naroda je ocenjeno na 80.000-100.000[1], saj je težko določiti točno število. Približno polovica Samijev živi na Norveškem, malo manj na Švedskem, Finska in Rusija pa predstavljata dom manjšim skupinam, ki prebivajo na skrajnem severu. Samije, ki so prebivali v Rusiji, so oblasti Sovjetske zveze prisilile, da so se naselili na skupnem mestu, imenovanem Lovozero/Lujávri, v osrednjem delu polotoka Kola.

Sámijski parlament in paralamentarni odborUredi

 
Sámijski parlament v Inariju na Finskem.

Vsaka država mora po zakonu zagotavljati avtonomni sámijski parlament. Tako ločijo Sámijski parlament Finske, Norveški sámijski parlament, Švedski sámijski parlament ter Sámijski parlament Ruske federacije (pravno nepriznan s strani države). Vse parlamente združuje Sámijski paralamentrani odbor.

Glej tudiUredi

  1. "Council of Europe. The People, Their Culture and Languages". 2015. Pridobljeno dne 23.3.2021.