Sami
Sámiji (tudi Laponci) so ugrofinski narod, ki živi na Norveškem, Švedskem, Finskem in na polotoku Kola v Rusiji. Ozemlje, ki ga naseljujejo, je po velikosti enako površini Švedske.
 | |
| Regije z večjim številom pripadnikov | |
|---|---|
 Norveška,  Švedska,  Finska,  Rusija | |
| Jeziki | |
| samijski jeziki, švedščina, norveščina, finščina, ruščina | |
| Religija | |
| luteranstvo, pravoslavje, šamanizem neošamanizem |
Tradicionalno se ukvarjajo predvsem z lovom, ribištvom in rejo severnih jelenov, čeprav le manjšina preživlja samo od teh aktivnosti in živi več v nomadskem slogu in ne trguje po postopku blagovne menjave. Okvirno število pripadnikov tega naroda je ocenjeno na 80.000-100.000[1], saj je težko določiti točno število. Približno polovica Samijev živi na Norveškem, malo manj na Švedskem, Finska in Rusija pa predstavljata dom manjšim skupinam, ki prebivajo na skrajnem severu. Samije, ki so prebivali v Rusiji, so oblasti Sovjetske zveze prisilile, da so se naselili na skupnem mestu, imenovanem Lovozero/Lujávri, v osrednjem delu polotoka Kola.
Med migracijskimi valovi se jih je del odselil v ZDA (Aljaska) in Kanado (Jukon); tako danes poznamo tudi sámijske Američane.
Sámijski parlament in parlamentarni svetUredi
Vsaka država mora po zakonu zagotavljati avtonomni sámijski parlament (s. sám. sámediggi). Tako ločijo Sámijski parlament Finske, Norveški sámijski parlament, Švedski sámijski parlament ter Sámijski parlament Ruske federacije (pravno nepriznan s strani države). Vse parlamente združuje Sámijski parlamentarni svet. Poleg tega deluje tudi Sámijski svet (s. sám. sámiráđđi), nevladna organizacija, ki skrbi za izmenjavo informacij med posameznimi članicami.
Zunanje povezaveUredi
Glej tudiUredi
- ↑ »Council of Europe. The People, Their Culture and Languages«. 2015. Pridobljeno 23. marca 2021.