Ugrofinski jeziki so skupina jezikov, ki skupaj s samojedskimi jeziki tvorijo uralsko jezikovno družino. Govorijo se v Severni Evropi (baltsko-finski jeziki, samijski jeziki), Srednji Evropi (madžarščina), povolških in oburalskih predelih Rusije (mordvinska jezika, marijščina, permski jeziki) in zahodni Sibiriji (hantijščina in mansijščina).

Ugrofinski jeziki
Geografska
porazdelitev
Vzhodna, Srednja in Severna Evropa, Severna Azija
Lingvistična klasifikacijauralski
  • Ugrofinski jeziki
Podrazdelitve
ISO 639-2 / 5fiu

Razdelitev uredi

Ugrofinski jeziki se delijo v dve temeljni veji:

1. finsko-permska veja:

2. ugrijska veja:

Pisava uredi

Finski, estonski, karelski, livonski, vepsijski, votski, ingrijski, samijski in madžarski jezik so pisani v latinici, ugrofinski jeziki v Rusiji pa uporabljajo prilagojeno cirilico.

Komijski jezik je v 14. stoletju uporabljal edinstveno pisavo, imenovano Abur, ki jo je sestavil ruski pravoslavni misionar Stepan Hrap. Za redke ohranjene zapise v tej pisavi se uporablja tudi izraz staropermski jezik.

Število govorcev uredi

Več kot milijon govorcev imajo madžarščina, finščina, estonščina in mordvinščina. Drugi ugrofinski jeziki imajo manj govorcev. Mnogi tudi spadajo med ogrožene in so skoraj izumrli (npr. livijščina, votščina in ingrijščina).

Zunanje povezave uredi