Polhov Gradec

naselje v Sloveniji

Polhov Gradec je naselje v občini Dobrova - Polhov Gradec z nekaj nad 600 prebivalci.

Polhov Gradec
Polhov Gradec se nahaja v Slovenija
Polhov Gradec
Polhov Gradec
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°3′50.31″N 14°18′45.95″E / 46.0639750°N 14.3127639°E / 46.0639750; 14.3127639Koordinati: 46°3′50.31″N 14°18′45.95″E / 46.0639750°N 14.3127639°E / 46.0639750; 14.3127639
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaOsrednjeslovenska regija
Tradicionalna pokrajinaGorenjska
ObčinaDobrova - Polhov Gradec
Površina
 • Skupno3,92 km2
Nadm. višina
401 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno618
 • Gostota160 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
1355 Polhov Gradec
Zemljevidi
Polhov Gradec - Vaško jedro
LegaObčina Dobrova - Polhov Gradec
RKD št.9915 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP11. maj 2004

Polhov Gradec je središče zgornje Gradaške doline in Polhograjskega hribovja. Leži na nadmorski višini 401 m in je oddaljen 17 km od mesta Ljubljane, s katero je ob delavnikih in sobotah povezan z integrirano avtobusno linijo št. 51 (LPP). Nad starim naseljem je vzpetina Stari grad - Kalvarija, ki doseže višino 460 m nad morjem. Ob vznožju te vzpetine tečeta dve reki: Božna ali Velika voda in Mala voda, obe se pod naseljem združita v reko Gradaščico, ki zelo pogosto poplavlja.

Zgodovina uredi

 
Oštetarjeva hiša iz 16. stoletja je bila last grajskega oskrbnika. Ohranjen izvirni leseni strop in kamnito notranje stopnišče in lepo oblikovani notranji portali; izvirna gotska in baročna okna.

Kraj ima bogato kulturno dediščino in zanimivo hribovito okolico s številnimi cerkvami po pobočjih. Prvi dokazi o poselitvi segajo v staro železno dobo. O poselitvi v rimski dobi pričajo izkopanine podeželske vile rimskega bogataša, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije (zlati kovanci), nekaj malega pa tudi krajevni muzej v Polhograjski graščini. Rimska postojanka se je po Valvazorju imenovala Ad Nonum. V času velikih preseljevanj (5.– 6. stoletje n. š.) so se v kraju naselili Slovani.

Stari grad uredi

Sredi vasi na vzpetini, ki jo danes poznamo kot Stari grad ali Kalvarija, so postavili gradišče, ki je botrovalo prvotnemu imenu kraja – Gradec. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev naj bi iz tega naselja kmalu (že v 8. stoletju n. š.) zrasel stari srednjeveški grad, v katerem so gospodje Polhograjski gospodovali do začetka 16. stoletja. Leta 1511 je grad močno poškodoval potres, tri leta kasneje 1514 so ga dokončno uničili kmečki uporniki. Po izročilu so bili ostanki uporabljeni za gradnjo cerkve sv. Petra v Dvoru. Gospostvo se je z vrha preselilo v za to povečani in že v 14. stoletju prvič omenjeni spodnji grad, danes imenovan Polhograjska graščina. Na Starem gradu lahko še danes opazujemo ostanke prejšnjega gradu.

V številnih sakralnih objektih je ohranjenih veliko srednjeveških fresk, kipov iz obdobja pozne gotike in grajske opreme.

Polhograjska graščina uredi

Glavni članek: Polhograjska graščina.
 
Polhograjska graščina
 
Polhov doživljajski park.

Velika zanimivost v kraju je tudi grajski kompleks, grad je bil dograjen po potresu v 16. stoletju, danes pa je prenovljen in so v njem Muzej pošte in telekomunikacij, krajevni muzej in poročna dvorana. Posebna zanimivost graščine je pred kratkim obnovljena grajska kapela z bogato štukaturo. Grajsko dvorišče krasi Neptunov vodnjak z vklesano letnico 1696 (letnica ne kaže njegovega nastanka), na njem je tudi grb Polhograjskih baronov (Billichgrätz), okoli so postavljeni štirje stebri z nimfami in številnimi ornamenti. Grad obdaja star grajski park z znamenito veliko staro lipo.

Trške hiše uredi

V naselju se je ohranilo tudi več starih hiš.

Polhograjska gora uredi

Leta 1857 so takratnemu grofu in strastnemu zbiratelju rastlin prinesli redko rastlino, ki je preživela ledeno dobo, in grof Blagaj jo je vnesel v register rastlin, kjer je po njem dobila tudi ime Blagajev volčin (znanstveno ime Daphne blagayana). Leta 1858 si je volčina prišel pogledat saški kralj Friderik Avgust II., ob tej priložnosti je dal grof Blagaj postaviti pod vznožje gore obelisk, spomenik tej »kraljevi roži«.

Pomembni Polhograjci uredi

Izhodišča za izlete uredi

Iz naselja vodijo planinske poti v hribovsko okolico na vrhove Pasjo ravan (1029 mnm.), Polhograjsko goro (tudi Sv. Lovrenc, 824 mnm.), Tošč (1021 mnm.), Grmado (899 mnm.) in nekatere nižje vrhove.

Okoliški kraji uredi

Okoli Polhovega Gradca je raztresenih nekaj manjših naselij, kot so: Briše, Setnik, Setnica, Selo, Log pri Polhovem Gradcu, Babna gora, Dvor, Podreber, Pristava.

Sklici uredi

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9915«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Viri uredi

  • Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)

Zunanje povezave uredi