Pogovor o Wikipediji:Brez izvirnega raziskovanja

Nova24tv.si

Pozdravljeni. Zanima me, kakšno mnenje imate o tem, da se nova24tv.si uvrsti na MediaWiki:Spam-blacklist (posamezne strani se lahko po potrebi dovolijo). Po analizi Oštrovega projekta Razkrinkavanje je to »eden večjih spletnih virov dezinformacij v Sloveniji«. Poročali so, da je vsaj 550-krat povzela Breitbart,[1] ki je na črnem seznamu v angleški Wikipediji.[2] V slovenski Wikipediji je trenutno ok. 50 povezav.[3] --TadejM ^pogovor 10:25, 21. december 2022 (CET)

Enak predlog sem objavil tudi na en:Wikipedia:Reliable sources/Noticeboard#Nova24tv.si. --TadejM ^pogovor 10:46, 21. december 2022 (CET)

Tole spada v širšo debato (ne)zanesljivosti virov, ki jo je pred časom načel Jay Hodec, glej Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2021-12-27#Predlog za ustanovitev "Wikipedia:Zanesljivi in manj zanesljivi viri" in Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik68. Mogoče bi jo veljalo obuditi. — Yerpo ^Ha? 11:38, 21. december 2022 (CET)

Proti Zgoraj omenjena smernica še ni sprejeta, Nova24tv (še) ni bila uradno sprejeta (po predlaganem postopku) za nezanesljiv vir; v kolikor pa se pravilno razumem na blackliste so te namenjene spam linkom. Z linki te strani se še ni smetilo, na slwiki pa je tudi malo Nova24tv virov v splošni uporabi (tj. ne za lastne navedbe). Dokler se ne prične množično smetenje, sem proti. A09|(pogovor) 14:07, 21. december 2022 (CET)

Skladno z dokumentacijo MediaWikija je razširitev Spam-blacklist namenjena tudi drugim namenom, npr. vzdrževanju zanesljivih virov. Se pa strinjam, da je treba to doreči sistematično. Jayev osnutek sem prebral in se mi zdi zelo ok. Ga lahko prestavimo v imenski prostor Wikipedija in razglasimo za smernico? Lahko ga začasno označim kot predlog in objavim še pod lipo, če bo imel kdo komentar. O sami Novi24 se potem pogovorimo po predlaganem postopku. --TadejM ^pogovor 15:47, 21. december 2022 (CET)

Predlagam, da najprej povprašaš Jaya o tem, mislim da je v Podlipju zanimanje za take postopke obstajalo. A09|(pogovor) 15:50, 21. december 2022 (CET)

V redu. Strinjam se tudi s tem, da trenutno še ni pretirane krize s spamanjem, vendar bi bilo priporočljivo poiskati bolj zanesljive vire. Dodal bom še nekaj o tehnični izvedbi s to razširitvijo in prevod smernice en:Reliable sources. --TadejM ^pogovor 15:55, 21. december 2022 (CET)

@TadejM: Da ne boš dvakrat delal: ali ni bil prevod omenjene smernice enkrat že objavljen (WP:Pod lipo)? A09|(pogovor) 15:59, 21. december 2022 (CET)

Mislim, da ne, ker ni intervikija. --TadejM ^pogovor 16:00, 21. december 2022 (CET)

Osebno ne zagovarjam absolutne prohibicije uporabe Nova24TV kot reference. Neporedko sem Nova24TV kot vir v bistvu dodal prav jaz, ampak bo verjetno iz konteksta rabe razvidno, zakaj sem se tako odločil. Če ne drugega je v primerih netočnega ali drugače spornega poročanja ponekod dobro v wiki prispevku najprej citirati izvorni prispevek kot primaren vir, da se lahko podrobneje predstavi sporni zapis, nato pa doda še demanti iz drugih virov. Poleg tega pa je lahko Nova24TV še vseeno koristna kot primaren vir glede intervjujev/izjav ter za predstavitev mnenj politično desnih virov glede določene teme.

Kot so omenili kolegi pa sem predlog za splošni okvir za vrednotenje posameznih virov po vzoru nekaterih drugih WikiProjektov podal sam; v pripadajoči razpravi so razvidni tudi pomisleki in nedorečena vprašanja (mimogrede, glej tudi: Obujanje predloga za ustanovitev "Wikipedia:Zanesljivi in manj zanesljivi viri").

Za konec naj poudarim, da se problem Nova24TV še zdaleč ne začne in konča pri Breitbart-u. Meni se sicer s stališča wiki najbolj problematično zdi njihovo "izvorno" poročanje o domačih temah, kjer so vir neresnic kar oni sami, vseeno pa bom primaknil še en primer, ki je meni ostal v spominu:[4][5]

-J Jay Hodec (pogovor) 21:43, 21. december 2022 (CET)

Jay, hvala ti za mnenje; tako menim tudi jaz. Ne podpiram popolne prepovedi uporabe Nove24, se pa strinjam s stališčem, da se močno odsvetuje oz. da se Nova24 uporablja samo v specifičnih okoliščinah, ko je težko najti drug vir za določeno stališče, ki ga je treba predstaviti (npr. [6]) ali za citiranje izjav. Mislim, da ima A09 prav zgoraj, ko pravi, da za zdaj tega ni treba uveljavljati programsko in da je smiselno to storiti šele v primeru večjega smetenja. Lahko torej sklepam, da se strinjaš z dopolnitvijo in objavo smernice iz tvojega peskovnika, kot je bilo predlagano zgoraj? Ob prevodu en:Wikipedia:Reliable sources bom še enkrat preveril, ali ni kakšnega navzkrižja med obema smernicama. Pomisleke sem prebral in bomo res imeli poskusno obdobje, da vidimo, kako to deluje v praksi. --TadejM ^pogovor 01:02, 22. december 2022 (CET)

Kakšno dopolnilo je bilo predlagano zgoraj - ne vem čisto, kaj imaš v mislih ... Moj predlog je prilagojena in nekoliko razširjena verzija angleških smernic (ne vem, kaj bo zate pomenilo navzkrižje) - želel sem namreč dopustiti več maneverskega prostora in nians, ker se mi je zdel ang. sistem preveč rigiden, hkrati pa sem poskušal oblikovati bolj natančne in formalizirane smernice vrednotenja virov, da bi imele odločbe večjo težo. Glede slednjega smo imeli nato pomisleke, ker bi zahtevalo preveč dela glede na št. aktivnih članov, tako da se lahko v tistem delu črta in poenostavi.

Ravno glede konkretnega primera, ki ga navajaš, pa bi jaz res prižgal alarm, ker za zgodovinske članke pa res absolutno Nova24TV ni primeren sekundaren vir (še posebaj glede bolj polemičnih tem). Tu sem namreč že večkrat zasledil primere, ko so na Nova24TV npr. spisali zgodovinske prispevke na osnovi medvojnih domobranskih propagandnih glasil (pa partizanska ne bi bila nič bolja - nima veze, ali je Katoliški bojevnik ali Delovski bojevnik, pa da pri prvem ne pozabimo še na IT/3. rajh cenzorja), ali na podlagi nekih osebnih izpovedi in zbornikov tipa Nova slovenska zaveza, ali na podlagi kakih ustaških/četniških fake news blogov in portalov širom Balkana. Metodološka kulminacija Nova24TV zgodovinopisja je seveda pisanje člankov na podlagi zapisov na Twitterju. In na koncu prek Nova24TV objava na Twitter-ju postane članek na Wikipediji: Pogovor:Partizansko-komunistični zločin v Dolžu

Lep večer želim,

-J Jay Hodec (pogovor) 01:36, 22. december 2022 (CET)

Na tem mestu je Nova24 seveda uporabljena za potrditev trditve, da obstaja špekulacija, in ne za presojo o njeni zgodovinski resničnosti. Po potrebi se lahko vsebina dopolni, da bo bolj jasno. Drugače sem imel v mislih kratek dodatek, da se v primeru pretiranega vstavljanja povezav na nezanesljiv vir (v smislu spamanja) to lahko prepreči z dodatkom na črni seznam (v sporočilo Mediawiki:Spam-blacklist). Glede navzkrižij pa gre za to, ali si definicije zanesljivega vira, opis ravnanja ipd. kakor koli nasprotujejo. Moram natančno prebrati obe smernici. Lep večer. --TadejM ^pogovor 01:46, 22. december 2022 (CET)

OK, ampak tudi obstoj špekulacij (morda ravno in predvsem obstoj špekulacij) mora imeti verodostojen zgodovinopisni vir, sicer lahko v takšne prispevke vstaviš vsakršno "špekulacijo" ne glede na to, kako neutemeljena in kako kontroverzna je ter kako nezanesljivi so viri, ki jo podajajo, in se potem standardom glede virov skušaš izogniti sklicujoč na dejstvo, da itak piše, da je špekulacija in da zatorej ni potrebno presojati o njeni zgodovinski resničnosti. Pa tu ne gre za specifičen problem Nova24TV, temveč tabloidov na sploh - Svet24 in Reporter npr. nista dosti boljša, tudi objavljata takšne senzacionalistične tabloidne zgodovinske prispevke in zbiranje najbolj sočnih govoric in ugibanj o vidnih zgodovinskih osebnostih zgodovinopisje pač ni.

Če dam primer za ponazoritev: kaj če Nova24TV npr. objavi prispevek, kjer trdi, da obstajajo špekulacije, da so umor Krambergerja naročili Kučan & Tovarišija in se to potem prenese v wiki prispevek v smislu da se sumi, da je "Kučanov krog" odgovoren za Krambergerjev umor?

LP, -J Jay Hodec (pogovor) 08:54, 23. december 2022 (CET)

Take trditve in podobne (npr. o Titu in Kardelju) smo že brisali. Zaenkrat smo prefiltrirali večino materiala, zato menim da neka blokada (še) ni potrebna. Poleg tega sta @TadejM: in @Jay Hodec: nekam zašla, to bi pmm spadalo bolj v razpravo, ali je Nova24 WP:RS ali ne in je trenuten potek debate bolj kot ne brezpredmeten. A09|(pogovor) 19:59, 23. december 2022 (CET)

Gre za špekulacijo, ki je razmeroma razširjena. Ravno zato sta tam za to trditev navedena dva neodvisna vira. Zato menim, da je Nova24 tam ustrezno uporabljena za potrditev, da obstaja špekulacija. To je objavljeno tudi še v nekaterih drugih desnih virih, tako da lahko po potrebi za potrditev razširjenosti špekulacije dodamo še kakšnega. Sem dodal v podkrepitev smrti v skrivnostnih okoliščinah še članek zgodovinarke.[7] Kakšnega obsežnejšega strokovno pregledanega vira na to temo žal nisem našel. Sicer pa bi se vrnil na prvotno temo. Tvoje razmišljanje bolj ali manj podpira prvotni predlog, da se Nova24 doda na črni seznam in uporablja samo izjemoma. --TadejM ^pogovor 17:58, 23. december 2022 (CET)

Če je na črnem seznamu, je ni mogoče uporabljati, mar ne? — Yerpo ^Ha? 18:05, 23. december 2022 (CET)

Lahko se uporabljajo posamezne povezave, tako da se jih navede na MediaWiki:Spam-whitelist. --TadejM ^pogovor 18:15, 23. december 2022 (CET)

Ne zdi se mi ravno praktično v tem trenutku. Dokler nismo določili jasnega statusa Nova24 bomo težko delali tudi selekcijo za whitelist, v kolikor pride do te. A09|(pogovor) 20:01, 23. december 2022 (CET)

Strinjam se, da v tem trenutku to še ni praktično, in da je treba najprej vzpostaviti okvirni proces (kot smo razpravljali). Poleg tega menim, da težava trenutno ni neobvladljiva – predvsem bi bilo treba obdelati nekaj ključnih člankov (Državnozborske volitve v Sloveniji 2018, Slovenska demokratska stranka).

Podobno kot za Novo24 na desni velja tudi za Mladino in Necenzurirano na levi, ki sta prav tako pogosto aktivistična in deležna dvomov o verodostojnosti ([8], [9], [10]) in zato ne spadata ravno med nepristranske zanesljive vire. Močno bi priporočil uporabo bolj verodostojnih virov pri citiranju, zlasti strokovnih objav, če so na voljo, in medijev, ki si vsaj v osnovi prizadevajo za nepristransko in uravnoteženo poročanje (RTV, N1 info, Finance idr.). Popolnoma nepristranskih virov sicer ni, zato je vedno treba uravnotežiti poročanje več virov. --TadejM ^pogovor 20:24, 23. december 2022 (CET)

@TadejM: Glede zgodovinskih člankov: vsi neresni in tabloidni viri so verboten pika konec. To velja tudi za kak Svet24/Reporter, pa že resni novinarski tipa Dnevnik/Delo so manj primerni. Definitivno pa ne gre tako da če Nova24TV še ni primerna dodaš še Svet24, Časnik in Reporter and off to the races. Če sešteješ dva neprimerna vira, ne dobiš enega primernega. Ali pa 100 neprimernih. Tako pač ne gre, ker se ti trači pač reciklirajo med temi tabloidnimi in neresnimi viri.

Pardon, ampak Nova24TV vs. Mladina/Necenzurirano je absolutnen false equivalence. Mladino bi lahko primerjali kvečemu s kakšnim Reporterjem, ki se mi zdi podobno primeren vir. Novo24TV bi pa lahko primerjali kvečemu s kakšnim Insajderjem. Nova24TV se pač ne drži nikakršnih novinarskih standardov in dokaj odkrito deluje kot politično propagandno glasilo, ki v politične namene brez zadržkov razpečuje govorice in lažne novice kot dejstva. Glede zgodovine pa npr. niso niti čisto na jasnem, ali so bili Judje žrtve ali povzročitelji in največji krivci za grozote 2. svetovne vojne.[11] Necenzurirano pa redno objavlja izvorne preiskovalne zgodbe, ki jih nato povzemajo drugi mediji (torej so zgleda le verodostojne, ali pa so neverodostojni tudi uveljavljeni mediji, ki jih povzemajo), njihovi novinarji pa imajo za sabo dolgo kariero enako prodornega poročanja pri Dnevniku, Delu, SiOL-u - torej kaj zdaj, so vsi prispevki teh novinarjev v prej omenjenih publikacijah zdaj retrospektivno neverodostojni? Moram brisati navedbe o Jankovićevih poslovnih nečednostih iz njegovega wiki prispevka, ker so jih tedaj v Dnevniku razkrivali kasnejši novinarji Necenzurirano? Pa mimogrede, razdelek, ki ga TadejM navajaš, sem spisal jaz (in ga imam namen še razširiti). Prav tako imam namen enkrat razširiti razdelek o lastništvu Mladine med drugim na podlagi raziskave Pod črto, ki jo omenjaš. Tako da nimam nobene skrite agende, ko rečem, da so dani očitki čisto besides the point. Ker največ dokazov o političnih pritiskih in poseganju v uredniško avtonomijo obstaja pri Delu, o čemer je prav tako obsežno pisal Pod črto. Resnici na ljubo so ravno prikriti uredniški in lastniški pritiski in poseganja v novinarsko avtonomijo največji udarec za kredibilnost vira, ne pa to ali ono uredniško stališče. Tako da jaz veliko bolj zaupam poročanju Mladine o 1. Janševi vladi kot pa npr. Jančičevemu Delu, enako kot tudi Mladini pri poročanju o npr. Jankoviću kot pa Petričevemu Delu. Ja, Mladina ima jasno ideološko uredniško opredelitev. Ampak prosim ne delajmo se norca da pa zdaj drugi mediji nimajo pa nobene prikrite politične opredelitve, kar je ta resnejši problem, četudi so komentatorji pol z leve pol z desne.

V glavnem, osebno nimam niti najmanjšega interesa po nekih lažnih Solomonskih odločitvah, kjer razrežemo dojenčka po sredini, da bi izpadli kao objektivni in nevtralni. Če stvari niso iste, se ne delajmo iz všečnosti, da so, četudi v smernicah o zanesljivosti virov ni nikakršne podlage za to.

P.S.: Aja, pa saj tudi vemo, da tudi Anuško Delić in Oštro na veliko diskreditirajo kot leve aktivistične novinarje. Torej, zakaj je pa zdaj Oštro zanesljiv - ker pa oni ne objavljajo mnenjskih kolumn al zakaj?

Pa samo še en off-topic: Kaj se to dogaja z indentacijo odgovorov na pogovrnih straneh? Se ne da zrihtat, da bo šlo lepo npr. do 6 indentacij globoko in potem spet na začetek, ne pa vse povprek, kot gre zgleda zdaj?

LP, -J Jay Hodec (pogovor) 13:33, 24. december 2022 (CET)

V redu. [Na tem mestu ne bom razpravljal o tem.]

Indentacije se določajo ročno. Sčasoma bo morda vpeljan avtomatiziran sistem.[12] --TadejM ^pogovor 13:51, 24. december 2022 (CET)

Zanesljivost Dela in Mladine

Dnevnik kljub krizi in pristranskosti drži nek nivo, Delo pa zaradi propada tiskanih medijev in težav pri financiranju spletnih ni več tisto, kar je bil. Ukinili so kritike, zbežali so jim dobri novinarji, folk jih na splošno ne rabi več, ko išče informacije, objavi osmrtnice,... Če ga kdaj primem v roke, imam občutek, da berem reklamni letak. Notri nastopajo posamezniki in organizacije, ki ti želijo nekaj prodati, ob pokolu v šoli se pojavi masten hujskaški naslov, da so vsi mladi narcisi, psihopati,...Malo teksta in veliko slik, bi se šalil Kalkofe. Za Mladino velja isto, je "leva" verzija hujskaške Demokracije. Lady se v primerjavi z njima zdaj zdi blazno inteligentno čtivo.ZimskoSonce (pogovor) 09:30, 3. junij 2023 (CEST)

@ZimskoSonce: Da, na to sem opozoril že zgoraj in sva imela na temo Mladine z Jayjem tudi naporno debato v angleški Wikipediji.[13] --TadejM ^pogovor 13:53, 3. junij 2023 (CEST)

@ZimskoSonce: Osredotočimo se na izvorno poročanje - preiskovalno, podatkovno, pojasnjevalno novinarstvo ... Drugi žanri so s stališča WP:Zanesljivi viri totalno irrelevantni.

Zaton resnega novinarstva je že stara tema. Ampak tudi če je 95% publikacije balast, to ne sme vplivati na presojanje tistih za nas relevantnih 5% novinarskega žanra. Pa niti ni važno, ali je tistih 95% senzacionalizem in click-bait ali "levo hujskaštvo".

-J Jay Hodec (pogovor) 17:16, 3. junij 2023 (CEST)

@Jay Hodec Hvala za smiseln komentar. Edino bi rekel, da se to krasno sliši v teoriji, v praksi pa stvari niso tako jasno razmejene. Tistih 95 % gotovo vpliva tudi na preostalih 5 %. --TadejM ^pogovor 17:27, 3. junij 2023 (CEST)

@TadejM: Kako? Zakaj? Guardian je uredniško odločno levo/liberalno usmerjen. WSJ je uredniško odločno desen. Pa vseeno velja da imata oba news bureau/straight news strogo ločen od mnenjskega dela. Ne vem če si kaj gledal komentarjat od kakega Guardiana, ampak tu verjetno Delo in Mladina glede kolumn, lifestyle & culture sekcij, intervjujev in podobnega ne segata do kolen.

-J Jay Hodec (pogovor) 17:49, 3. junij 2023 (CEST)

Dvomim, da obstaja popolnoma objektivno poročanje. --TadejM ^pogovor 17:52, 3. junij 2023 (CEST)

@TadejM: No, ampak tu govorimo o kriterijih WP:Zanesljivi viri, ne o nekem platonskem idealu idealnega vira. Novinarji imajo lahko osebno pristranskosti tudi, če jih javno ne razkrijejo oz. če delajo v mediju brez jasne uredniške usmeritve; vseeno naj bi novinarski strokovni standardi in uredniški proces pri kvalitetnih publikacijah morebitne zavedne in/ali nezavedne pristranskosti več ali manj poglihala. Mi pa potem presojamo obstoj večjih devijacij od tega načela.

Mimogrede, potemtakem so Necenzurirano, Oštro in Pod črto še najbolj primerni viri v SLO, ker ne objavljajo praktično nič drugega kot preiskovalne zgodbe.

-J Jay Hodec (pogovor) 18:01, 3. junij 2023 (CEST)

@Jay Hodec Razumem, kaj želiš povedati. Da ni pomembno, kako pristranske so kolumne, ampak kako dodelane so uredniške politike pri poročanju. --TadejM ^pogovor 18:34, 3. junij 2023 (CEST)

Žal Mladini pri uredniških politikah ne gre preveč dobro.[14] --TadejM ^pogovor 15:53, 30. junij 2023 (CEST)

@TadejM: Kot prvo naj izpostavim, da je ironično, da Jasmin kritizira Mladino zaradi problematiziranja plačane promocije jedrske energije, ko je pa sam del te iste plačane promocije (četudi ne pravim, da on osebno prejema plačilo) - sodeluje namreč z jedrska.si, ki jo "finančno podpirajo slovenska podjetja in organizacije, ki poslovno sodelujejo z jedrsko industrijo v Sloveniji in tujini. Ta podjetja v izgradnji JEK2 vidijo gospodarsko priložnost za svoj razvoj in delovanje,[...]"[15] Jasmin je sicer enako kritiziral tudi Delo:[16] Torej še enkrat te vprašam - je torej tudi Delo nezanesljiv vir? Vseeno se mi bolj problem zdi lobiranje jedrske industrije - govorilo se je npr. o lobiranju Westinghousa.[17][18] Pri jedrski energiji se vrtijo mnogomiljardni zneski (ne samo znesek za izgradnjo, tu je še vzdrževanje, dobava goriva, hranjenje odpadkov ...), zato je tu ekonomska diplomacija zelo izrazita. Imam pa tudi v spominu, da je Mladina objavljala tudi prispevke, naklonjene jedrski energiji (npr. intervjuje).

Ne želim ali utegnem fact-checkat ali na dolgo debatirat o prispevku in Jasminovemu demantu, ampak obstajajo dejanski izzivi glede širitve jederske energije in ne verjamem, da si avtomatsko nelegitimen vir, če o njih govoriš. Npr.:

"Construction is a full decade behind schedule and 12 billion euros, or $13 billion, over budget. Plans to start operations this year have been pushed back yet again, to 2024. And the problems at Flamanville are not unique. Finland’s newest nuclear power plant, which started operating last month, was supposed to be completed in 2009. [...] turning a nuclear revival into a reality is fraught with problems."[19]

"But the few new nuclear reactors that EDF has built have been dogged by huge cost overruns and delays. An EDF-made pressurized water reactor at Hinkley Point, in southwest England, won’t start operating until 2027 — four years behind schedule and too late to help Britain’s swift turn from Russian oil and gas. Finland’s newest EDF nuclear power plant, which started operating last month, was supposed to be completed in 2009."[20]

"New energy sources to replace oil and natural gas have been easier to find than kicking the dependency on Rosatom, the state-owned nuclear superstore. [...] "Europe moved with startling speed to wean itself off Russian oil and natural gas in the wake of war in Ukraine. But breaking the longstanding dependency on Russia’s vast nuclear industry is a much more complicated undertaking. Russia, through its mammoth state-owned nuclear power company, Rosatom, dominates the global nuclear supply chain. It was Europe’s third-largest supplier of uranium in 2021, accounting for 20 percent of the total. With few ready alternatives, there has been scant support for sanctions against Rosatom [...] For countries with Russian-made reactors, reliance runs deep. [...] For years, the operators of these nuclear power plants had little choice. Rosatom [...] was virtually the only producer of the fabricated fuel assemblies [...] that power the reactors. [...] Still, a worldwide turn away from Russia’s nuclear industry would be a slog: [...] Rosatom has proved uniquely successful as both a business enterprise and a vehicle for Russian political influence. [...] And with a life span of 20 to 40 years, deals to build nuclear reactors compel a long-term marriage. Russia’s tightest grip is on the market for nuclear fuel. It controls 38 percent of the world’s uranium conversion and 46 percent of the uranium enrichment capacity [...]"[21]

"under President Vladimir V. Putin, has become an aggressive push into foreign markets by Russia’s sprawling nuclear industry. Rosatom has secured more than 30 reactor supply deals. [...] Russia’s success — it has sold more nuclear technology abroad since Mr. Putin came to power in 1999 than the United States, France, China, South Korea and Japan combined, according to a recent study [...] has also given Moscow a powerful geopolitical tool, locking clients like Belarus, but also members of the European Union like Hungary, into long-term dependency on Rosatom, and therefore the Russian state. A big part of Rosatom’s success in winning so many contracts comes from the provision of credits to finance the plants. Ted Jones, director for national security and international programs at the Nuclear Energy Institute in Washington, a trade association, complained that state support, particularly in financing, has given Rosatom a huge advantage over rivals like Westinghouse [...] “They are driven by different interests. Westinghouse is a business. Rosatom is a designated strategic exporter,” [...] Unlike Western companies in the nuclear business, which must abide by rules set by the [OECD] that limit the role of state financial support and impose other constraints, Rosatom, a recipient of lavish support from the Russian government and treasury, has a free hand to pursue its own business. [...] Russia’s success in winning contracts at a time when many of its competitors are struggling to stay in the nuclear business has stirred fears in the West that the global market is turning into a duopoly controlled by Russia and China, where the state has also provided financial and other support to boost foreign sales. “The concern is that by 2030 or 2040 all the new business will be operated by Russia and China because they will be offering financing terms that nobody else can,”"[22]

In takšnih težav je še veliko. Npr. kronično pomanjkanje jedrskih inženirjev v Zahodnih državah, crowding out efekt, težave z ohlajanjem zaradi segrevanja rek in suše ... Pa mimogrede absolutno podpiram jedersko energijo, nikakor pa ne navijaštva za ali proti.

Navsezadnje pa je jedrska energija strokovno vprašanje in so zato medijski viri za potrebe wiki tako ali tako smatrani kot manj primerne.

LP, -J Jay Hodec (pogovor) 19:21, 1. julij 2023 (CEST)

Ne da bi bil posebej navdušen nad jedrsko energijo, ampak navajati dve elektrarni kot edini zgrajeni in pri tem spregledati 10 drugih ni zgled dobrega preiskovalnega novinarstva. Sicer pa je vse lahko strokovno vprašanje. Če niso kos problematiki, naj rajši pišejo o čem drugem. --TadejM ^pogovor 19:32, 1. julij 2023 (CEST)

@TadejM: "Pogovorimo se najprej o referencah. Ni res, da serijsko gradnjo jedrskih elektrarn zadnje generacije obvladata zgolj Kitajska in Rusija." To je Jasminov odgovor. Na prispevek v Delu. Tako kot tudi teh 10 spregledanih NE - Jasmin je zgolj prekopiral odgovor Delu za odgovor Mladini. Torej ... Je Delo zdaj nezanesljiv vir? Ali pa Večer, ki je prav tako problematiziral sponzorirano promocijo jedrske industrije v SLO?[23] Ali pa NYT - verjetno bi imeli tudi kaj o zgoraj omenjenih članikih za pripomniti na jedrska.si? Osebno nimam pojma, ali tu manka nek kontekst, ali gre za različne interpretacije/predstavitve istih podatkov, ali gre za zavajujoče navajanje podatkov enih ali drugih. Nekako nisem pripravljen predpostaviti, da je odgovor zagovornikov JE v okviru industrijsko sponzoriranega projekta pa zdaj nesporna resnica, in da je njihova interpretacija (tudi v smislu katere navedejo in katere zamolčijo ter kako jih predstavjio) podatkov pa 100% nezavajujoča.

Jay Hodec (pogovor) 20:01, 1. julij 2023 (CEST)