Pogovor:Kobariška bitka

To je stran za pogovor o izboljšanju članka Kobariška bitka. Stran ni namenjena splošnim pogovorom o temi članka.
Svoje komentarje in odgovore podpišite s štirimi vijugami (~~~~). Novo besedilo postavite pod staro. Za začetek nove teme kliknite sem. Novinec v Wikipediji? Dobrodošli!	bodimo vljudni predpostavimo dobronamernost brez osebnih napadov bodimo gostoljubni	Pravila za članke brez izvirnega raziskovanja nepristranskost preverljivost

Predlog za prestavitev

Ali ni bolj uveljavljeno ime za te dogodke preboj pri Kobaridu? -Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:Janezdrilc (pogovor • prispevki) 14:39, 27. oktober 2007‎.

Ja. Čudež uporabljajo bolj romantični pisci. LP, --Klemen Kocjančič (Pog. - Talk) 14:49, 27. oktober 2007 (CEST)

Meni tudi Čudež deluje preveč poetično. Kaj pa enostavno 12. soška bitka? Angleži imajo Bitka pri Kobaridu. --Tone 21:50, 23. november 2007 (CET)

Tudi pri "bitkah" je problem, ker se je uveljavila nepravilna terminologija, saj so to bile ofenzive (skupek več bitk) oz. operacije. LP, --Klemen Kocjančič (Pog. - Talk) 21:53, 23. november 2007 (CET)

Pravzaprav res, 12. soška ofenziva... Torej pustimo Čudež ali preimenujemo? --Tone 21:55, 23. november 2007 (CET)

Preden prestavimo bi bilo dobro pogledati, kako imamo poimenovano v že obstoječih geslih in zadevo vsaj malce sistematizirati, da bo prihodnjim piscem laže. Upoštevati je potrebno tudi tradicijo, saj ima pri poimenovanjih stalnost imena lahko prednost pred natančnostjo. Če je torej v literaturi v ogromni večini bitka in ne ofenziva, potem je morda bolje 12. soška bitka, kar sicer ni povsem točno. Sicer pa naj bi bila Čudež in Preboj pmm samo preusmeritev, geslo pa naj bo na bitki ali ofenzivi. (Če pa smo čisto natančni, je Čudež le del 12. ofenzive). --IP 213 12:00, 24. november 2007 (CET)

Slovenika – slovenska nacionalna enciklopedija ima geslo "kobariški preboj". —Upwinxp ✉ 00:11, 28. december 2021 (CET)

To je zaključena razprava o predlagani prestavitvi. Prosimo, ne spreminjajte je. Nadaljnje komentarje objavite na pogovorni strani v novem razdelku. Urejevalci, ki želijo ugovarjati glede zaključene razprave, naj po pogovoru na pogovorni strani zaključevalca razmislijo o pregledu prestavitve. Ta razprava se ne sme več spreminjati.

Rezultat predloga za prestavitev je bil: stran se prestavi na Kobariška bitka. —Upwinxp ✉ 19:49, 6. marec 2023 (CET)

---

Čudež pri Kobaridu → po konsenzu spodaj – NPOV, uveljavljeno poimenovanje, .... A09090091|(pogovor) 10:07, 28. december 2021 (CET)

Za Bitka pri Kobaridu. --TadejM ^pogovor 03:06, 14. februar 2023 (CET)

Za prestavitev na "Kobariška bitka". Tako jo imenuje Kobariški muzej na svoji spletni strani ter imamo recimo vsakoletno obletnico "kobariške bitke" (pogooglajte), tukaj je recimo omenjena na gov.si ter na spletni strani občine Bovec ter v temu letaku slovenia.info uradne strani "I Feel Slovenia". Seveda jih je še več, tudi Gigafida najde okoli 30 zadetkov. — GeographieMan^[~MSG~] 22:06, 22. februar 2023 (CET)

Me prepriča. Ima kdo še kakšno pripombo, če ne, bi kar prestavil na Kobariško bitko? —Upwinxp ✉ 16:24, 5. marec 2023 (CET)

Ta razprava je zaključena. Prosimo, ne spreminjajte je. Nadaljnje komentarje objavite na ustrezni razpravni strani. Ta razprava se ne sme več spreminjati.

Število žrtev plinskega napada

Zanimivo bi bilo obdelati število žrtev plinskega napada. Od kar so prišli v javnost seznami pokopanih, so se ocene o pomorjenih s plinom precej zmanjšale. Lovro Galić je v knjigi Od Krna do Rombona 1915-1917 na strani 110 zapisal naslednje:

Nas v tej razpravi zanima število mrtvih v coni, ki so jih zajele 'projektorjeve' mine. To število je precej natančno ugotovljeno v a-o popisu padlih iz fonda Pokrajinskega arhiva Nova Gorica (ki kroži v številnih kopijah ter je bil in je še na voljo vsem populističnim avtorjem, pa tudi 'forumskim' strokovnjakom), za primerjavo pa so tudi risbe iz fonda 'Vojaška pokopališča vzdolž jugozahodne fronte' Kriegsarchiva na Dunaju. 'Goriški' popis (od str. 65 do 81) navaja 187 pripadnikov IR87, 6 bersaljerov in 8 pripadnikov neke pionirske (saperske) čete, ki so padli 24. oktobra v cestnem klancu proti Čezsoči in ki so jih Avstrijci takoj po bitki in preboju pokopali v 24 grobov (id katerih je 15 množičnih, 9 pa posamičnih) - skupaj 201 oseba. In to je vse!

Možno je, pa tudi celo verjetno, da je bilo severno od klanca v oblak plina zajeto še nekaj vojakov in da so bili med njimi tudi mrtvi, vendar ta številka zagotovo ne presega 10 do 20 oseb. Kateri od preostalih pripadnikov IR87 (pokopanih na drugih pokopališčih jugozahodno od Bovca in v Čezsoči) so bili žrtve plina, kateri pa žrtve delovanja drugih, 'bolj humanih' orožij, je težko reči, vendar pa tudi to število ni večje od nekaj deset ljudi. Glede na to, da ima difosgen pri nižji, pa vendar smrtonosni koncentraciji, zapoznelo delovanje, je pri nekaterih smrt lahko nastopila šele kasneje, zato bi jih bilo treba poiskati na pokopališčih v Srpenici ali na Trnovem, tudi v Soči oziroma Logu pod Mangartom, če so bili zajeti (zajeto je bilo 50 zastrupljenih Italijanov!) - dlje zagotovo niso prišli. Mislim, da je s tem povedano vse, kar temelji na dokazih in logičnih domnevah. Vse drugo so lahko edino špekulacije.

Yurko 3 03:36, 9. september 2008 (CEST)

Bliskoviti napad?

Iz članka: Nemci so v tej bitki preizkusili tudi izpopolnjeno taktiko bliskovitega napada, ki so jo neuspešno izvedli že leta 1914 ob napadu na Francijo.. Če je tu mišljena bliskovita vojna (nem. Blitzkrieg), bi trditev potrebovala navedbo vira oz. bi bila po članku o bilskoviti vojni potrebna odstranitev, tovrstna taktika se je razvila takoj po 1. sv. vojni, kot prvi primer pa je v tistem članku navedena nemška okupacija Francije. A09|(pogovor) 19:15, 25. februar 2023 (CET)