Periodizacija zgodovine

Periodizacija zgodovine pomeni delitev zgodovinskega dogajanja v posamezna zgodovinska obdobja. Zgodovinarji so kot prehode iz enega v drugo obdobje določili zgodovinske dogodke.

Pregled zgodovinskih obdobijUredi

  • predzgodovina ali obdobje učlovečenja (hominacije): nedoločeno dolga doba do 2 mio pr. n. št.
  • pravek ali prazgodovina: 2 mio - 3500 pr. n. št. (Obsega 98 % vse človeške zgodovine)
  • predkamena doba: 2 mio - 500.000 pr. n. št.
  • kamena doba: 500.000 - 3500 pr. n. št.
  • stara kamena doba ali paleolitik: 500.000 - 6500 pr. n. št.
  • starejši paleolitik: 500.000 - 100.000 pr. n. št.
  • srednji paleolitik: 100.000 - 40.000 pr. n. št.
  • mlajši paleolitik: 35.000 - 11.700 pr. n. št.
  • srednja kamena doba ali mezolitik: 11.700 - 4500 pr. n. št.
  • mlajša kamena doba ali neolitik: 4500 - 3500 pr. n. št.
  • zgodnja bronasta doba: 3500 - 2000 pr. n. št.
  • srednja bronasta doba: 2000 - 1600 pr. n. št.
  • pozna bronasta doba: 1600 - 1200 pr. n. št.
  • zgodnji srednji vek: 5. - 11. stoletje
  • visoki srednji vek: 12. - 13. stoletje
  • pozni srednji vek: 14. - 15. stoletje
  • zgodnji novi vek: 1500 - 1750
  • visoki novi vek: 1750 - 1850
  • pozni novi vek: 1850 - 1918

Druge delitveUredi

Glede na prostor v katerem se zgodovina preučuje zgodovinsko dogajanje, lahko zgodovino delimo na občo ali svetovno, narodno, pokrajinsko in krajevno. Glede na vsebino pa zgodovino delimo na politično, gospodarsko, družbeno,...

OpombaUredi

Razdelitve dob se od literature do literature razlikujejo. Razmejitvene letnice se razhajajo predvsem pri najzgodnejših obdobjih človeške zgodovine, od kamene do železne dobe. Navedena razdelitev pride v upoštev samo v nekaterih geografsko opredeljenih področjih, saj se je civilizacijski razvoj širil iz področja v področje postopoma: iz Prednje Azije ter Egipta v Zahodno in Srednjo Evropo, zatem pa v Severno Evropo. V Osrednji Aziji, Afriki in Ameriki je razvoj potekal drugače, zato je tudi razdelitev dob temu prilagojena. Za primer, v Subsaharski Afriki je neolitiku neposredno sledila železna doba. Nadalje nekateri strokovnjaki obdobja dodatno razčlenjujejo; tako se ponekod med kameno in bronasto dobo navaja bakrena doba ali eneolitik (tudi halkolitik), medtem ko pri mlajši kameni dobi nekateri razločujejo predkeramično in keramično obdobje (obdobje z ali brez lončarstva).

Podobno je pri novejših obdobjih od antike naprej. Zgornja razdelitev se je do sedaj še najbolj uveljavila, čeprav pa se spet pojavljajo razlike: nekateri na primer za konec srednjega veka navajajo leto 1453 - padec Bizantinskega cesarstva. Tudi začetek srednjega veka nekateri postavljajo v 6. stoletje. Kljub temu, da so časovne opredelitve zgodovinskih obdobij precej ohlapne, pa so nujne, in to zaradi lažjega pregleda nad sicer preobsežnimi zgodovinskimi podatki.

Glej tudiUredi