Pavel Gantar, slovenski politik, sociolog, poslanec in publicist, * 26. oktober 1949, Gorenja vas, Škofja Loka.[1]

Pavel Gantar
Portret
8. predsednik Državnega zbora
Republike Slovenije
Na položaju
15. oktober 2008 – 2. september 2011
PodpredsednikFrance Cukjati, Miran Potrč, Vasja Klavora
PredhodnikFrance Cukjati
NaslednikLjubo Germič
Minister za informacijsko družbo
Republike Slovenije
Na položaju
11. januar 2001 – 3. december 2004
PremierAnton Rop
Minister za okolje in prostor
Republike Slovenije
Na položaju
28. februar 1994 – 27. februar 1997
PremierJanez Drnovšek
PredhodnikMiha Jazbinšek
NaslednikAndrej Umek
Osebni podatki
Rojstvo26. oktober 1949({{padleft:1949|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:26|2|0}}) (74 let)
Gorenja vas
Politična strankaZKS, ZSMS-LS, LDS, Zares
Poklicsociolog, novinar, politik, urednik

Gantar je bivši predsednik Državnega zbora Republike Slovenije (2008-2011). Pred tem je bil državnozborski poslanec ter minister za okolje in prostor ter minister za informacijsko družbo.

Življenjepis

uredi

Študij in zgodnje delovanje

uredi

Po končani osnovni šoli je leta 1964 pričel s šolanjem modelarnega mizarstva na Industrijsko kovinarski šoli Litostroj. Potem ko je leta 1967 opravil mojstrski izpit, je opravil še diferencialne izpite in postal študent sociologije na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani. V času študija je bil član vodstva Študentske skupnosti, član Gibanja 13. november in je pisal za Tribuno in Radio Študent. Leta 1973 je diplomiral z nalogo Participacija prebivalcev pri regionalnem prostorskem načrtovanju (COBISS) in se zaposlil na Centru za proučevanje javnega mnenja in množičnih komunikacij; čez dve leti je postal asistent za sociologijo lokalnih skupnosti. Oktobra 1976 je pričel služiti vojaški rok, ki ga je končal s činom razvodnika.[1] Vrnil se je nazaj na FSPN, pri čemer je postal tudi urednik Časopisa za kritiko znanosti. Od 1979 je bil asistent še za predmet Socialna in politična antropologija, nato pa je postal še predavatelj sociologije na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Leta 1983 je končal magisterij z nalogo Sociologija in urbanizem : o uporabnosti urbane sociologije v procesu urbanističnega planiranja (COBISS) in nato opravil še štirimesečno študijsko izpopolnjevanje na Univerzi v Essexu. Po vrnitvi v Slovenijo pa je bil izvoljen za predsednika aktiva ZK na FSPN. V tem času je tudi član Sociološkega društva Slovenije, predsednik sveta ŠKUC-Foruma (1984-90), predsednik izvršnega sveta Škuca...; pisal je kolumne za Mladino, nekaj člankov/študij o civilni družbi, katere propagator je postal, je napisal tudi v soavtorstvu s Tomažem Mastnakom. Po aretaciji Janeza Janše (tudi komentatorja pri Mladini) je postal član predsedstva in kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic. Potem ko je četverica prejela vabila za prestajanje kazni, je izstopil iz ZKS. Sodeloval je pri ustanovitvi Debatnega kluba '89, leta 1990 pa je doktoriral na Univerzi v Zagrebu[1] z disertacijo Sociološka kritika teorij planiranja (COBISS) in bil izvoljen za docenta na FSPN/FDV. Januarja 1990 je vstopil v ZSMS-Liberalno stranko.[2]

Politično delovanje

uredi

Istega leta (1990) je bil izvoljen kot opozicijski delegat v Delegatski forum Zbora občin ljubljanske skupščine.[2]

V letih 1989-1994 je bil kot raziskovalec zaposlen na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani na področju prostorskega razvoja, urbanističnega planiranja in okolja; hkrati je bil član Sveta za urbanizem v Ljubljani.[1]

Leta 1994 je bil imenovan za ministra za okolje in prostor RS; na tem položaju je ostal do leta 2000. Leta 2001 je postal minister za informacijsko družbo v sestavi 7. vlade.[1]

Leta 2004 je bil kot član Liberalne demokracije Slovenije izvoljen v Državni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles:

22. julija 2007 je izstopil iz poslanske skupine LDS kot same stranke[3]. Marca istega leta je bil soustanovitelj Združenja Zares, ki se je pozneje preoblikovalo v politično stranko Zares[4].

Na državnozborskih volitvah leta 2008 je bil na listi Zaresa ponovno izvoljen za poslanca, nato pa je bil 15. oktobra istega leta (s 69 glasovi za in 13 proti) izvoljen za predsednika Državnega zbora Republike Slovenije.[5] V tem času je bil tudi član naslednjih delovnih teles[1]:

11. julija 2011 je napovedal, da bo 1. septembra odstopil s položaja predsednika državnega zbora.[6] 31. avgusta istega leta je tudi uradno odstopil kot predsednik državnega zbora[7]. Z njegovim odstopom se je Državni zbor RS seznanil 2. septembra istega leta.

Na državnozborskih volitvah leta 2011 je kandidiral na listi Zares.

Izbrana bibliografija

uredi
  • O odgovornosti strokovnih skupnih služb v gospodarskih organizacijah : referat na simpoziju o odgovornosti v delovnih organizacijah (1967) (COBISS)
  • Medsebojna razmerja delavcev v združenem delu in delovna razmerja med delavci in zasebnimi delodajalci : republiška ureditev s komentarjem (1974) (COBISS)
  • Družbeno-politični pomen varstva pri delu (1978) (COBISS)
  • Urbanizem, družbeni konflikti, planiranje (1985) (COBISS)

Viri in opombe

uredi
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 DZ-RS.si - Pavel Gantar
  2. 2,0 2,1 »Slovenskapomlad.si - Gantar Pavel (26. 10. 1949)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. oktobra 2011. Pridobljeno 2. septembra 2011.
  3. Finance.si - Iz LDS in poslanske skupine izstopili še trije poslanci
  4. »24ur.com - Tudi Golobič v društvo Zares«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. aprila 2016. Pridobljeno 2. septembra 2011.
  5. Mladina.si - Predsednik novega parlamenta je Pavel Gantar[mrtva povezava]
  6. Dnevnik.si - Gantar je napovedal odstop s položaja presednika državnega zbora
  7. Delo.si - Gantar že danes odstopil s položaja predsednika DZ

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi


Predhodnik: 
France Cukjati
Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije
2008-2011
Naslednik: 
Ljubo Germič