Gorenja vas, Gorenja vas - Poljane
Gorenja vas je naselje in središče Občine Gorenja vas-Poljane. Leta 2020 je imela 1.100 prebivalcev.
Gorenja vas | |
|---|---|
.jpg) | |
  Gorenja vas Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°6′24.68″N 14°8′42.28″E / 46.1068556°N 14.1450778°EKoordinati: 46°6′24.68″N 14°8′42.28″E / 46.1068556°N 14.1450778°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Gorenjska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Gorenjska |
| Občina | Gorenja vas-Poljane |
| Površina | |
| • Skupno | 5,9 km2 |
| Nadm. višina | 402 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 1.132 |
| • Gostota | 190 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 4224 Gorenja vas, Gorenja vas - Poljane |
| Zemljevidi | |
Gorenja vas leži v Poljanski dolini okoli 16 km jugozahodno od Škofje Loke ob reki Sori in njenem desnem pritoku Brebovščici. Južni del vasi (nekdanja samostojna vas) se imenuje Trata, kjer je sedež župnije Trata - Gorenja vas. Južno od Gorenje vasi je zaselek Lajše, kjer se je rodil naravoslovec Ivan Regen, na severu Gorenje vasi pa se je nekoč nahajal zaselek Sestranska vas.[2]
Zgodovina uredi
Ob okupaciji 1941 so Gorenjo vas najprej zasedle italijanske, nato pa nemške enote. V kraju je bila utrjena nemška orožniška postojanka, ki je bila izhodišče za bojne pohode proti partizanom. Postojanko so skušali partizani večkrat neuspešno uničiti, prvič poleti 1942, nato jeseni 1943, in še decembra 1944. V postojanki je bilo vedno preko 250 nemških orožnikov in polcistov ter domobrancev. Zaradi usmrtitve nemškega orožnika so 21. julija 1943 v Gorenji vasi ustrelili 10 talcev.
Gorenja vas je postala po koncu druge svetovne vojne z odprtjem manjših industrijskih obratov središčno naselje v dolini Poljanske Sore.
Sakralni objekti uredi
Župnijska cerkev je posvečena mučeniku Janezu Krstnika. V 17. stoletju je bila sezidana na mestu nekdanje kapele. Prezidali so jo v 18. stoletju, ko so podaljšali ladjo, zazidali stranski kapeli ter ustvarili današnji zvonik in glavno pročelje. Ladjo in prezbiterij krasijo poslikave iz okoli leta 1700. Glavni oltar je v poznobaročnem slogu; večkrat predelan in ima slike Janeza Wolfa (1825–1884) in Matije Bradaška (1852–1915).[3][4]
Sklici in opombe uredi
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
- ↑ Savnik, Roman (1968). Krajevni leksikon Slovenije, vol. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije. str. 360.
- ↑ »Občina Gorenja vas - Poljane«. Občina Gorenja vas - Poljane. Pridobljeno 15. decembra 2022.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2580«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
