Pandžab, Indija

indijska zvezna država

Pandžab je indijska zvezna država s površino 50.362 km² in skoraj 28 milijoni prebivalcev (po popisu leta 2011). Država obsega vzhodni del širše regije Pandžab, razdeljene med Indijo in Pakistanom.

Indijska zvezna država
Pandžab
ਪੰਜਾਬ - Hindi
Zastava
Zastava
Lega Pandžaba v Indiji
Lega Pandžaba v Indiji
Glavno mestoČandigar
30°79′N, 75°84′E
Uradni jezikPandžabščina[1]
Demonim(i)Pandžabci
Vlada
• guverner:
V P Singh Badnore
Captain Amarinder Singh (INC)
• parlament:
enodomni (117sedežev)
Država 
• vključitev v Indijsko zvezno državo
26. oktober 1947
Površina
• skupaj
50.362 km2
Prebivalstvo
• popis 2011
27.704.236 [2]
BDP (ocena GDP (2018–19))
• na preb. (PKM)
2.200 US$
HDIHDI
 · [[Seznam držav po indeksu človekovega razvoja|Rast 0.721 (high)]]
Valutaindijska rupija (₨) (INR)
Časovni pasUTC +5:30 (IST)
• poletni
UTC +5:30 (ne upoštevajo)
+
^† Skupno glavno mesto s Harjano.
††Skupno za Pandžab, Harjano in Čandigar.

„Pandžab“ je bila provinca Britanske Indije. Večino Pokrajine Pandžab si je leta 1849 priključila Vzhodnoindijska družba in to je bilo eno od zadnjih območij Indijske podceline, ki je padlo pod britanski nadzor. Leta 1858 je Pandžab skupaj s preostalo Britansko Indijo prišel pod neposredno upravo vlade britanske krone. Pokrajina je obsegala pet upravnih regij, Delhi, Džalandar, Lahore, Multan in Ravalpindi in številne kneževine. Leta 1947 je delitev Indije povzročila, da je bila provinca razdeljena na Vzhodni Pandžab in Zahodni Pandžab - prvi v novo ustanovljeni Uniji Indije in drugi je spadal v Dominij Pakistan.

Glavni jezik v Pandžabu je pandžabščina, večina prebivalstva v indijski zvezni državi pripada verski skupnosti Sikhov. Glavno mesto Čandigar je tudi glavno mesto sosednje zvezne države Harjane, s katero meji, ki pa ima kot mesto poseben status kot zvezno ozemlje Unije in ga upravlja centralna vlada iz New Delhija.

Izvor imena uredi

Regija se je prvotno v vedskem obdobju imenovala Sapta Sindhu,[4] kar je pomenilo dežela sedmih rek, ki tečejo v ocean.[5] Ime v sanskrtu za to pokrajino, kot je omenjeno v Ramajana in Mahabharata, je bilo »Pančanada« v pomenu »dežela petih rek« in prevedeno v perzijščino kot »Pandžab« v času muslimanskih osvajanj.[6] Beseda »Pandžab« je sestavljenka perzijske besede »pandž« (pet) in »āb« (vode). Tako »Pandžab« v grobem pomeni »dežela petih rek«. Te reke so Satledž, Beas, Ravi, Čenab in Dželum (Jehlum), ki tečejo skozi pokrajino.

Grki so Pandžab imenovali pentapotamija, notranja delta petih konvergentnih rek;[7] ime pokrajine »Pandžab« so tej zgodovinski pokrajini dodelili osvajalci iz Srednje Azije Turki, kasneje so ga prevzeli tudi turško-mongolski nasledniki Moguli.[8][9]

Geografija uredi

Pandžab meji na indijske zvezne države Džamu in Kašmir, Himačal Pradeš, Harjana, zvezno ozemlje Unije Čandigar in Radžastan ter na zahodu na istoimensko pakistansko provinco.

Sklici uredi

  1. »Report of the Commissioner for linguistic minorities: 50th report (July 2012 to June 2013)« (PDF). Commissioner for Linguistic Minorities, Ministry of Minority Affairs, Government of India. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. julija 2016. Pridobljeno 4. decembra 2016.
  2. Census of India Arhivirano 14 May 2007 na Wayback Machine., 2011. Census Data Online, Population.
  3. »Sub-national HDI - Area Database«. Global Data Lab (v angleščini). Institute for Management Research, Radboud University. Arhivirano iz spletišča dne 23. septembra 2018. Pridobljeno 25. septembra 2018.
  4. D. R. Bhandarkar, 1989, Nekateri vidiki starodavne indijske kulture: predavanja Sir Williama Meyersa, 1938-39, Asia Educational Services
  5. AS valdiya, “Reka Sarasvati je bila reka, rojena v Himalaji“ Predloga:Archive, Current Science Predloga:Archive, vol. 104, št. 01.
  6. Macdonell, Arthur A. (1929). »Praktični sanskrtski slovar s transliteracijo, poudarjanjem in etimološko analizo v celotnem besedilu«. London: Oxford University Press. Pridobljeno 10. julija 2018.[mrtva povezava]
  7. »WHKMLA: Zgodovina zahodnega Pandžaba«. zum.de. Arhivirano iz spletišča dne 16. marca 2016. Pridobljeno 3. februarja 2017.
  8. Canfield, Robert L. (1991). Turko-Perzija v zgodovinski perspektivi. Cambridge: Cambridge University Press. str. 1 ("Origins"). ISBN 978- 0-521-52291-5.
  9. Shimmel, Annemarie (2004). Veliki Moguli: zgodovina, umetnost in kultura. London: Reaction Books Ltd. ISBN 978-1-86189-1853.