Olib

otok na Hrvaškem

Olib (italijansko: Ulba) je nizek, razmeroma gosto poraščen severnodalmatinski otok z istoimenskim obalnim naseljem. Leži v severnem Jadranu vzhodno od Silbe in je del Zadarskega arhipelaga. S površino 26,14 km² se uvršča med srednje velike hrvaške otoke.

Olib
Zaliv na Olibu
Geografija
LegaJadransko morje
OtočjeZadarski arhipelag
Površina26,14 km2
Dolžina9,5 km
Širina4 km
Dolžina obale33,34 km
Najvišja nadm. višina74 m
Najvišji vrhKalac
Uprava
Županija Zadarska
Registrska oznaka cestnih vozilNi cestnih vozil
Registrska oznaka plovilSL
Največje naseljeOlib
Demografija
DemonimOlibčan, Olibčanka
Prebivalstvo140 (leta 2011)
Gostota5,4 preb./km2
Etnične skupineHrvati

Geografija

uredi

Olib, na katerm stoji svetilnik, je precej raven otok s površino 26,14 km². Otok, ki meri v dolžino 9,5 km ima 33,340 km dolgo obalo. Najvišja točka je 72 mnm visoki vrh Kalac. Otok je prepreden s kratkimi suhimi dolinami, ki na obali preidejo v manjše zalive. Na zahodni obali je največji zaliv Luka Olib, ki je primerno sidrišče za jadrnice in manjše ladje. Na vzhodni obali pa leži znatno plitvejši zaliv Slatnica. Južno od edinega naselja na otoku so še trije manjši zalivčki: Banve, Sv. Nikola in Južna Slatina v katerih je možno sidranje plovil. Zalivček Sv. Nikola, ki ima globino morja do 8 m, je daje dobro zavetje plovilom pred udarci burje.

Otok je brez naravnih izvirov in površinskih vod. Na zahodnem delu otoka, zaščitenim pred burjo uspeva bujna vegetacija, na vzhodnem in južnem delu otoka pa so obširni pašniki na katerih pasejo ovce. Za pašo domačini uporabljajo tudi sosednje otočke: Planik, Planičić in Morovnik. Edino naselje na otoku je Olib, ki leži ob zalivu Luka Olib ima manjše pristanišče.

Prebivalstvo

uredi

Na otoku stalno živi 140 prebivalcev (popis 2011).

Gospodarstvo

uredi

Poleg turizma se domačini ukvarjajo še s poljedelstvom. Glavni pridelki so: vino, oljčno olje in sir.

Zgodovina

uredi

Olib je bil naseljen že v rimski dobi. V 10. stol. je bil v starih listinah omenjen kot Aloep. Leta 1409 ga Benečani dajo v zakup zadarskim družinam. Župnijska cerkev v naselju Olib je bila postavljena 1632 in obnovljena 1868. V cerkvi hranijo dvajset glagoliških kodeksov iz 16. do 19. stoletja. Na vhodu v pristanišče stoji stolp Kaštel iz 17. stol. V zalivu Ravne so ostanki naselja iz rimske dobe (temelji hiš) in ruševine triladijske cerkve sv. Pavla s samostanom, ki pa je bil zapuščen in porušen okoli leta 1200.

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi