Niue
Niue je država v Južnem Tihem oceanu, ki zaseda istoimenski ognjeniški otok, znan tudi pod vzdevkom »Polinezijska skala«, okoli 2.400 kilometrov severovzhodno od Nove Zelandije, v trikotniku med Tongo, Samoo in Cookovimi otoki. S 1625 prebivalci (po popisu leta 2006), od katerih tretjina živi v glavnem mestu Alofi, je ena najmanjših držav na svetu.[4]
| Niue Niuē
|
||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
|
||||||
| Himna: Ko e Iki he Lagi (niuejsko) Gospod v nebesih |
||||||
.svg) |
||||||
 Lega države v zahodnem Pacifiku
|
||||||
| Glavno mesto (in največja vas) | Alofi | |||||
| Uradni jeziki | niuejščina, angleščina | |||||
| Demonim | Niuejčan | |||||
| Upravljanje | unitarna parlamentarna ustavna monarhija | |||||
| - | Monarh | |||||
| - | Generalni guverner | Patsy Reddy | ||||
| - | Ministrski predsednik | Dalton Tagelagi | ||||
| Pridružena država | ||||||
| - | Zakon o ustavi Niueja: | 19. oktober 1974 | ||||
| - | OZN priznala samostojnost v mednarodnih odnosih[1][2]: | 1994 | ||||
| Površina | ||||||
| - | skupaj: | 261,46 km² [3] | ||||
| - | voda (%): | zanemarljivo | ||||
| Prebivalstvo | ||||||
| - | štetje 2006[4]: | 1625 | ||||
| - | gostota: | 6,2/km² | ||||
| BDP (PKM) | ocena 2003 | |||||
| - | skupaj: | 10 milijonov USD[5] (228.) | ||||
| - | na prebivalca: | 5.800 USD[6] (164.) | ||||
| Valuta | novozelandski dolar (NZD) |
|||||
| Časovni pas | (UTC−11) | |||||
| Vrhnja domena (TLD) | .nu | |||||
| Klicna koda | ++683 | |||||
| a. | tudi Niuejski dolar, monetarno vezan na novozelandskega, je uradno plačilno sredstvo, a ni v obtoku v večjem obsegu in je pretežno v obliki kovancev za zbiratelje. | |||||
Država je v svobodni zvezi z Novo Zelandijo, ki skrbi za obrambo in zunanje zadeve, medtem ko Niue ohranja suverenost nad notranjimi zadevami. Posledično je tudi del Skupnosti narodov. Vlada mu 20-članski parlament, izvoljen na demokratičnih volitvah vsake tri leta. Vsi prebivalci so novozelandski državljani; večina Niuejčanov je v preteklih desetlejih emigrirala v iskanju boljših priložnosti za življenje. Nova Zelandija z izdatnimi subvencijami in ugodnimi posojili zadržuje preostale prebivalce na otoku, na račun česar imajo zavidljiv življenjski standard, je pa na Niueju zato povsem zamrla tradicionalna samooskrba, tako da je zdaj ena najbolj odvisnih držav na svetu.[7]
Sklici in opombeUredi
- ↑ (PDF) The World today. Organizacija združenih narodov. https://www.un.org/Depts/Cartographic/map/profile/world00.pdf.
- ↑ (PDF) Repertory of Practice - Organs Supplement. Organizacija združenih narodov. p. 10. http://legal.un.org/repertory/art102/english/rep_supp8_vol6-art102_e_advance.pdf.
- ↑ "arhivska kopija". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2013-10-06. Pridobljeno 2017-10-31.
- ↑ 4,0 4,1 Siosikefu, Margaret Hagen; Haberkorn, Gerald (2008) (PDF). Niue population profile based on 2006 census of population and housing: a guide for planners and policy-makers. Nouméa, Nova Kaledonija: Secretariat of the Pacific Community. AACR2 304.609 9626. . Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3.8.2009. https://www.webcitation.org/5il4HDP14?url=http://www.spc.int/prism/Country/NU/stats/Reports/Census%202006/NIUE%20PROFILE-25-02WEB.pdf. Pridobljeno 31.10.2017.
- ↑ "arhivska kopija". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2011-02-12. Pridobljeno 2017-10-31.
- ↑ "arhivska kopija". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2013-04-24. Pridobljeno 2017-10-31.
- ↑ Craig, Robert D. (2011). "Niue". Historical Dictionary of Polynesia. Rowman & Littlefield. str. 183–191. ISBN 9780810867727.
 | Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |