Nealkoholna maščobna jetrna bolezen

Nealkoholna maščobna jetrna bolezen ali nealkoholna zamaščenost jeter[1] (NAFLD, angl. non-alcoholic fatty liver disease) je vrsta maščobne bolezni jeter, ki se pojavi ob nalaganju maščevja v jetrih zaradi vzrokov, ki niso povezani s prekomernim uživanjem alkohola. Skrajna oblika nealkoholne maščobne bolezni jeter je nealkoholni steatohepatitis (NASH).[2] NAFLD je najpogostejša jetrna bolezen razvitega sveta.[3][4]

Nealkoholna maščobna jetrna bolezen
Non-alcoholic fatty liver disease1.jpg
Mikroskopski posnetek vzorca jeter z nealkoholno maščobno boleznijo, ki se kaže s steatozo (maščobno tkivo je obarvano belo).
Specializacijagastroenterologija
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10K76.0
MKB-9571.8
DiseasesDB29786
eMedicinemed/775

NAFLD je povezan z nastankom neodzivnosti na inzulin in presnovnega sindroma. Odzove se lahko na ukrepe, ki se sicer uporabljajo pri drugih stanjih neodzivnosti na inzulin, npr. sladkorni bolezni tipa 2, kot sta zmanjšanje telesne mase ter zdravljenje z metforminom in tiazolidinedioni.[5] Bolezen ima do 80 % ljudi z debelostjo.[6] NASH velja za poglavitni vzrok nepojasnjene jetrne ciroze.[2] Pri večini bolnikov, pri katerih je bolezen prepoznana zelo zgodaj in uspešno nadzorovana, so izidi dobri.[7]

V Združenih državah Amerike NAFLD prizadene okoli 12 do 25 %,[8] medtem ko NASH razvije 2 do 5 % prebivalstva.[8]

Znaki in simptomiUredi

Večina ljudi ima le blage simptome ali pa so povsem brez njih. Bolnik lahko toži zaradi utrujenosti in neprijetnega občutka v zgornjem desnem kvadrantu trebuha. Zlatenica je redka, lahko pa se pojavi v blagi obliki. Večino primerov bolezni diagnosticirajo po rutinskih krvnih pregledih, ki pokažejo nenormalne teste jetrne funkcije. Kadar posameznik dnevno zaužije več kot 20 gramov alkohola (okoli 25 ml čistega alkohola), po definiciji ne moremo govoriti o nealkoholni jetrni bolezni.[5]

NAFLD je povezan z nastankom neodzivnosti na inzulin in presnovnega sindroma (debelost, kombinirana hiperlipidemija, sladkorna bolezen tipa 2 in povišan krvni tlak).[5][2]

VzrokiUredi

Strokovnjaki ne vedo natančno, zakaj pri nekaterih posameznikih pride do kopičenja maščob v jetrih in pri drugih ne. Prav tako ni pojasnjeno, zakaj določeni bolniki z zamaščenostjo jeter razvijejo vnetje, ki lahko vodi v cirozo. Nastanek nealkoholne maščobne jetrne bolezni in posledično nealkoholnega steatohepatitisa je povezan s prekomerno telesno maso, odpornostjo na inzulin (pri čemer celice ne morejo privzeti ustreznih količin krvnega sladkorja kljub prisotnosti inzulina), hiperglikemijo (ki kaže na moteno toleranco za glukozo ali že razvito sladkorno bolezen tipa 2) in povišane vrednosti maščob, zlasti trigliceridov, v krvi.[9] Dejavnika tveganja sta tudi starost in kajenje. Se pa lahko bolezen pojavi tudi pri posameznikih brez znanih dejavnikov tveganja, vključno z otroki.[10]

Sladkane brezalkoholne pijačeUredi

Sladkane brezalkoholne pijače povezujejo z nastankom nealkoholne maščobne jetrne bolezni zaradi njihove visoke vsebnosti fruktoze, bodisi v obliki koruznega sirupa z visokim deležem fruktoze ali njegovega presnovka glukoze. Visoke količine fruktoze lahko povečajo nalaganje maščob v notranjih organih.[11][12]

ZdravilaUredi

NAFLD lahko povzročijo tudi nekatera zdravila:[5]

Zdravljenje bolezniUredi

Na voljo ni specifičnih zdravil za zdravljenje nealkoholne maščobne jetrne bolezni.[13][10] Nekatere raziskave so pokazale, da lahko potek bolezni ublažijo zdrava prehrana, telesna dejavnost in zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni. Na splošno se priporoča izogibati dejavnikom tveganja, ki so povezani s presnovnim sindromom, ter zmanjšanje uživanja alkoholnih pijač.[5][14] Številna zdravila so izkazala izboljšanje bioloških označevalcev bolezni, kot je na primer raven alanin-transaminaze, vendar večina med njimi ni zmanjšala histološke poškodbe jeter oziroma izboljšala kliničnih izidov bolezni.[5]

V pomoč je lahko bariatrični poseg.[15]

SkliciUredi

  1. Osredkar J., Nikolić M. Pomen izračuna fibroznega indeksa pri različnih jetrnih obolenjih. GASTROENTEROLOG. Letnik 16, št. 1, oktober 2012: 22–33.
  2. 2,0 2,1 2,2 Clark JM, Diehl AM (2003). "Nonalcoholic fatty liver disease: an underrecognized cause of cryptogenic cirrhosis". JAMA 289 (22): 3000–3004. PMID 12799409. doi:10.1001/jama.289.22.3000. 
  3. Shaker M; et al. (2014). "Liver transplantation for nonalcoholic fatty liver disease: New challenges and new opportunities". World journal of gastroenterology: WJG 20 (18): 5320. doi:10.3748/wjg.v20.i18.5320. 
  4. Rinella ME (junij 2015). "Nonalcoholic fatty liver disease: a systematic review". JAMA (Systematic review) 313 (22): 2263–2273. PMID 26057287. doi:10.1001/jama.2015.5370. 
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 Adams LA, Angulo P (2006). "Treatment of non‐alcoholic fatty liver disease". Postgrad Med J 82 (967): 315–22. PMC 2563793. PMID 16679470. doi:10.1136/pgmj.2005.042200. 
  6. Sanyal, A J (2002). "AGA Technical Review on Nonalcoholic Fatty Liver Disease.". Bethesda, MD: American Gastroenterological Association. 
  7. "Nonalcoholic Fatty Liver Disease". 
  8. 8,0 8,1 "Fatty Liver Disease (Nonalcoholic Steatohepatitis)". NIDDK. maj 2014. Pridobljeno dne 10. 11. 2016. 
  9. http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/nonalcoholic-fatty-liver-disease/symptoms-causes/syc-20354567, vpogled: 10. 10. 2017.
  10. 10,0 10,1 http://www.nhs.uk/conditions/fatty-liver-disease/Pages/Introduction.aspx, vpogled: 10. 10. 2017.
  11. Nseir, W.; Nassar, F.; Assy, N. (2010). "Soft drinks consumption and nonalcoholic fatty liver disease". World Journal of Gastroenterology 16 (21): 2579–2588. PMC 2880768. PMID 20518077. doi:10.3748/wjg.v16.i21.2579. 
  12. Allocca, M; Selmi C (2010). "Emerging nutritional treatments for nonalcoholic fatty liver disease". V Preedy VR; Lakshman R; Rajaskanthan RS. Nutrition, diet therapy, and the liver. CRC Press. str. 131–146. ISBN 1420085492. 
  13. Ratziu, V; Goodman, Z; Sanyal, A (April 2015). "Current efforts and trends in the treatment of NASH.". Journal of Hepatology 62 (1 Suppl): S65–75. PMID 25920092. doi:10.1016/j.jhep.2015.02.041. 
  14. Veena J, Muragundla A, Sidgiddi S, Subramaniam S (2014). "Non-alcoholic fatty liver disease: need for a balanced nutritional source". Br. J. Nutr. 112 (11): 1858–72. PMID 25274101. doi:10.1017/S0007114514002591. 
  15. McCULLOUGH, Arthur J (2011-10-01). "Epidemiology of the metabolic syndrome in the USA". Journal of Digestive Diseases (angleščina) 12 (5): 333–340. ISSN 1751-2980. PMID 21091931. doi:10.1111/j.1751-2980.2010.00469.x.