Odpre glavni meni

Presnovni ali metabolični sindrom je v medicini skupek povezanih kliničnih in presnovnih dejavnikov tveganja, ki pomembno povečujejo tveganje za sladkorno bolezen, srčno-žilne bolezni in umrljivost.[1] Zanj je značilna kombinacija najmanj treh od naštetih stanj: abdominalna debelost (kopičenje maščevja v trebušni votlini), hipertrigliceridemija (povišana raven določenih maščob v krvi), nizka raven HDL, povišan krvni tlak (hipertenzija) in visoka raven plazemske glukoze na tešče.[2]

PoimenovanjeUredi

Poimenovanje presnovnega oz. metaboličnega (tudi metabolnega) sindroma v literaturi ni enotno. Zanj se uporabljajo tudi druga imena, kot so sindrom neodzivnosti na inzulin, sindrom X, polimetabolni sindrom in presnovni srčnožilni sindrom.[3]

EpidemiologijaUredi

V razvitem svetu postaja presnovni sindrom eden pomembnejših zdravstvenih problemov. Njegova razširjenost na primer v ZDA se ocenjuje na približno 25 %. Zaradi staranja prebivalstva in vse večje prisotnosti debelosti že med mladostniki se pričakuje, da se bo njegova razširjenost a še povečala.[3] Podatki o pojavnosti presnovnega sindroma med prebivalstvom v Sloveniji niso na voljo, je pa znano, da je razširjenost posameznih komponent presnovnega sindroma sorazmerno visoka med splošno odraslo populacijo v Sloveniji. Prevalenca centralnega tipa debelosti pri bolnikih, ki so obiskali osebnega izbranega zdravnika, je 50 % za ženske in 33,5 % za moške. V presečni epidemiološki raziskavi z anketnimi vprašalniki v letu 2008 so ugotovili, da je bilo v populaciji glede na samoporočanje 27,8 % oseb z že znano arterijsko hipertenzijo, zdravila proti povišanem krvnem tlaku je prejemalo 24,9 % anketiranih ljudi. Hiperholesterolemijo je imelo ugotovljeno 24,5 % anketiranih, zdravila za zniževanje holesterola pa je v zadnjem tednu jemalo 12,2 % anketirancev. Sladkorno bolezen, ne glede na tip, je samoporočalo 6,9 % anketiranih. Prekomerno telesno težo (ITM od 25 do 29,9) je imelo 42 %, debelost (ITM > 30) pa 17,9% preiskovane populacije.[1]

ZdravljenjeUredi

Vzročnega zdravljenja ni pri presnovnem sindromu ni. Najuspešnejši ukrepi so hujšanje, telesna dejavnost in zdrava prehrana, ki zmanjšajo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, preprečijo ali celo ozdravijo bolezni, ki so sestavni del presnovnega sindroma. Pri bolj ogroženih se uvedejo zdravila zdravljenje povišanega krvnega tlaka, hiperlipidemije in/ali sladkorne bolezni tipa 2.[4]

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 Mlekuš Kozamernik K., Krokter Kogoj T. s sod. Metabolični sindrom – od patofiziologije do klinične prepoznave. Farm vestn 2014; 65: 207–220.
  2. http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=sindrom, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 8. 2014.
  3. 3,0 3,1 Mavri A. Povezava med maetabolnim sindromom, inhibitorjem aktivatorja plazminogena (PAI-1) in aterosklerozo. VESTN 2005; 74: 375–379.
  4. Rakuša M. s sod. Metabolični sindrom – zdravljenje. Farm vestn 2014; 65: 221–226.