Narodni muzej Finske

muzej v Helsinkih (Finska)

Narodni muzej Finske (finsko Suomen kansallismuseo, švedsko Finlands Nationalmuseum) je muzej v Helsinkih, ki skozi predmete in kulturno zgodovino predstavlja finsko zgodovino od kamene dobe do danes. Finska nacionalna stavba v romantičnem slogu stoji na naslovu Mannerheimintie 34 v središču Helsinkov in je del Finske agencije za dediščino (do leta 2018 Državni odbor za starine) (finsko Museovirasto, švedsko Museiverket), pod Ministrstvom za kulturo in izobraževanje.[1]

Narodni muzej Finske
Suomen kansallismuseo
Finlands Nationalmuseum
Narodni muzej Finske
Zemljevid
Splošni podatki
Klasifikacijamuzej
LokacijaHelsinki, Finska
NaslovMannerheimintie 34
Koordinati60°10′30″N 24°55′46″E / 60.1749°N 24.9294°E / 60.1749; 24.9294
Začetek gradnje1905
Zaključek gradnje1910
Odprto1916
NaročnikOdbor javne stavbe
LastnikSenat
Višinastolp 58 m
Tehnični podatki
Površina nadstropjaRazstavne površine več kot 3100 m²
Projektiranje in gradnja
ArhitektHerman Gesellius, Armas Lindgren, Eliel Saarinen
Glavni izvajalecMaster Builder August Pettersson in Master Builder Frans Johansson

Stavba

uredi
 
Original sketch of the building

Stavbo Narodnega muzeja je zasnovalo arhitekturno podjetje Gesellius, Lindgren, Saarinen. Videz stavbe odseva finske srednjeveške cerkve in gradove. Arhitektura pripada narodni romantiki, notranjščina pa pretežno art nouveau. Muzej je bil zgrajen od leta 1905 do 1910 in odprt za javnost leta 1916.[2] Muzej se je po osamosvojitvi Finske leta 1917 imenoval Finski narodni muzej. Po zadnji temeljiti prenovi je bil muzej ponovno odprt julija 2000.

Strop muzejske vhodne avle ima stropne freske na temo nacionalnega epa Kalevala, ki jih je naslikal Akseli Gallén-Kallela, ki si jih je mogoče ogledati brez vstopnine. Freske, naslikane leta 1928, temeljijo na freskah, ki jih je naslikal Gallén-Kallela v finskem paviljonu svetovne razstave v Parizu leta 1900.

Razstave

uredi

Stalne razstave Narodnega muzeja so razdeljene na sklope. Tu so zbirke kovancev, medalj, redov in odlikovanj, srebra, nakita in orožja. Obstaja prazgodovina Finske, razvoj finske družbe in kulture od srednjega veka 12. stoletja do zgodnjega 20. stoletja prek obdobja Švedskega kraljestva do dobe Ruskega imperija ter finska ljudska kultura v 18. in 19. stoletju z življenjem na podeželju pred industrializacijo med drugimi razstavami.

Zbirke so vključevale tudi artefakte Mesa Verde iz pečinskih bivališč v Koloradu. Te je muzeju podaril finski švedski raziskovalec Gustaf Nordenskiöld. Vključevale so najobsežnejšo zbirko predmetov Mesa Verde zunaj Združenih držav in eno največjih zbirk avtohtonih ameriških staroselcev zunaj ameriških celin.[3] Leta 2019 je bilo sklenjeno, da se del artefaktov vrne predstavnikom domorodnih prebivalcev Združenih držav Amerike, pri čemer se je strinjalo, da se ohrani in razstavi okoli 600 predmetov.[4][5]

Eksplozija plina v srebrni sobi

uredi

23. januarja 2006 je v Narodnem muzeju v Srebrni sobi prišlo do eksplozije, ki jo je povzročilo uhajanje metana v omaro za metle iz drenaže skozi posušen talni odtok, ki ga je prižgala iskra iz električne omarice v čistilni omari. Obstajala sta dva možna vira metana; puščanje iz plinske cevi pod bližnjo ulico Museokatu ali plin, ki se je sam razvil v kanalizaciji. Kasneje je policijska preiskava ugotovila, da je vzrok puščanje plinske cevi. Eksplozija je poškodovala večino vitrin in 49 kosov od več kot 200 srebrnih predmetov v muzejski Srebrni sobi, vendar večino le lažje. Nihče ni bil poškodovan.[6][7] Vsi objekti so bili še istega leta uspešno sanirani. Srebrna soba je bila ponovno odprta za javnost v začetku leta 2007.

Galerija

uredi

Sklici

uredi
  1. Finnish National Board of Antiquities web site.
  2. »Historiaa«. Kansallismuseo. Pridobljeno 29. junija 2020.
  3. FitzGerald, Michael C., "The Majesty of Mesa Verde" in Wall Street Journal, 13 March 2009, p. W12.
  4. »Mesa Verde«. Kansallismuseo. Pridobljeno 1. julija 2020.
  5. »Finland to repatriate American Indian artefacts to the United States from its national collections«. Kansallismuseo. 3. oktober 2019. Pridobljeno 1. julija 2020.
  6. »Kansallismuseon räjähdys johtui maakaasusta«. Ilta-Sanomat. 17. februar 2006. Pridobljeno 29. junija 2020.
  7. Kokko, Karri (20. marec 2009). »Museot elävät monenlaisten vaarojen alaisina«. Suomen Kuvalehti. Pridobljeno 29. junija 2020.

Zunanje povezave

uredi