Neapelj

Neapelj (italijansko Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj. Mesto ob severni strani istoimenskega zaliva šteje okoli 1 milijon prebivalcev, skupaj s predmestji (urbano območje) pa okoli 3,7 milijone. Leži ob aktivnem ognjeniku Vezuv. V mestu stoji znamenita operna hiša Teatro San Carlo. Neapelj velja za rojstno mesto pice.

Neapelj Napoli
Občina (comune)
Comune di Napoli
Zastava Grb
Vzdevek:  Parthenope
Neapelj Geografski položaj v Italiji
40°50′N 14°15′E
Država	Italija
Dežela	Kampanija
Metropolitansko mesto	Neapelj (NA)
Ustanovitev	600 pr. n. št.
Upravljanje
• Župan	Luigi de Magistris (Italia dei Valori)
Površina
• Skupno	117,27 km2
Nadm. višina	17 m
Prebivalstvo  (2012 estimate)
• Skupno	959.574 (city) ~4 milijoni (metrop območje)
Demonim	Neapeljčan (slovensko) Napulitano (neapeljsko) Napoletano (italijansko)
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	80100, 80121-80147
Klicna koda	081
Zavetnik	Sveti Januarij
Dan	19. september
Spletna stran	www.comune.napoli.it

Zgodovina

Grki in Rimljani

Mesto je naseljeno že od neolitika. Že v 2. tisočletju pr. n. št. so Grki na območju Neaplja postavili prve naselbine. V 9. st. pr. n. št. so Grki z Rodosa na današnjem polotoku, kjer se nahaja trdnjava Castel dell'Ovo, zgradili majhno trgovsko pristanišče Parthenope. V 6. st. pr. n. št. so na ravnini ob otoku ustanovili novo mesto Neapolis, ki je postalo eno izmed glavnih mest Magne Graecie. Mesto je postalo zavetnik Rimske republike proti Kartagini. Med samnitskimi vojnami so Neapolis zavzeli Samniti, vendar so ga Rimljani hitro prevzeli in ga spremenili v kolonijo. V času rimske dobe so prebivalci Neaplja obdržali grški jezik in navade, mesto pa so krasile rimske vile, akvadukti in terme. Tam se je izobraževal tudi rimski pesnik Vergilij. V tem obdobju se je v mestu prvič pojavilo krščanstvo, pravijo, da sta tu oznanjevala tudi sveti Peter in sveti Pavel.

Neapeljsko kraljestvo

Glavno mesto kraljestva je bil Neapelj. Do trinajstega stoletja je bilo sestavni del Kraljevine Sicilije. Leta 1302 so Kraljevino Sicilijo uradno razdelili na dva dela: Neapeljsko kraljestvo, ki je pripadalo Anžujcem, in Sicilija, ki je pripadala Aragoncem. V 15. st. je Neapelj prišel pod francosko oblast. Karel VIII. Francoski, dedič neapeljskih anžujcev, je vdrl na italijanska tla in tako začel italijanske vojne, ki so nadaljnjih 65 let pustošile Italijo. Leta 1503 je Neapeljsko kraljestvo prišlo pod Špance. Po končani španski nasledstveni vojni (1701-1704) je Neapeljsko kraljestvo pripadalo avstrijski veji Habsburžanov.

Od združitve Italije do danes

Leta 1861 je Neapelj postal del Kraljevine Italije. Zaradi slabega gospodarstva se je iz Neaplja izselilo več kot 4 milijone prebivalcev. V štiridesetih letih po združitvi Italije je prebivalstvo narastlo le za 26%, vendar je bilo Neapelj še vedno največje italijansko mesto. Leta 1884 je zaradi slabe kanalizacije izbruhnila epidemija kolere. Med drugo svetovno vojno je bilo to največkrat napadeno italijansko mesto in prvo, ki se je uprlo proti nemški okupaciji. Mesto je bilo osvobojeno 1. oktobra 1943, ko so prišle ameriške in britanske sile. Obnovitev bazilike svete Klare je simbol ponovnega rojstva Neaplja. Med letoma 1950 in 1984 je italijanska vlada v pomoč neapeljskemu gospodarstvu ustanovila razvojni sklad Cassa per il Mezzogiorno. Vendar je v Neaplju še vedno visok nivo brezposelnosti. Ta problem naj bi leta 2007 rešil Silvio Berlusconi, vendar se je z recesijo problem brezposelnosti še poslabšal.

Geografija

Mesto je v Neapeljskem zalivu, na zahodni obali južne Italije; dviga se od morske gladine do nadmorske višine 450 metrov. Majhne reke, ki so prej prečkale središče mesta, so bile od takrat pokrite. Leži med dvema pomembnima vulkanskima regijama, Vezuvom in Flegrejska polja (Campi Flegrei). Do otokov Procida, Capri in Ischia se lahko iz Neaplja pripelje s hidrogliserji in trajekti. Sorrento in Amalfijska obala sta južno od mesta, v bližini pa so vidne tudi rimske ruševine Pompejev, Herkulaneja, Oplontisa in Stabiae, ki so bile uničene v izbruhu Vezuva leta 79 našega štetja. Pristaniški mesti Pozzuoli in Baia, ki sta bili del rimskega pomorskega objekta Portus Julius, sta zahodno od mesta.

Administrativna delitev

Neapelj je razdeljen na trideset četrti (quartieri). Za administrativne namene je teh trideset četrti združenih v deset skupnostnih odborov.

Pianura Bagnoli Posillipo Fuorigrotta Soccavo Chiaiano Arenella Vomero Chiaia San Ferdinando

Montecalvario San Giuseppe Avvocata Porto Pendino San Lorenzo Mercato Vicaria Stella San Carlo all'Arena

Piscinola-Marianella Scampìa Miano Secondigliano San Pietro a Patierno Poggioreale Zona Industriale San Giovanni a Teduccio Barra Ponticelli

Arhitektura

Unescova svetovna dediščina

Neapelj

Unescova svetovna dediščina
Uradno ime	Historic Centre of Naples
Lega	Metropolitansko mesto Neapelj, Napoli, Rimska Italija, Pretorska prefektura Italija, Ravenski eksarhat, Duchy of Naples, Italija
Koordinati	40°50′N 14°15′E
Površina	1021 ha
Varovalni pas	1350 ha
Kriterij	Kulturno: ii, iv
Referenca	726
Vpis	1995 (19. zasedanje)
Spletna stran	www.comune.napoli.it
Lega: Neapelj

Kraljeva palača v Neaplju

V Neaplju najdemo veliko zgodovinskih stavb in znamenitosti, vključno s srednjeveškimi gradovi in široko paleto pomembnih kulturnih in  zgodovinskih najdišč v okolici. Med nje spadajo kraljeva palača v Caserti, Pompeji in  Herkulanej. V Neaplju je najbolj ohranjena arhitektura v srednjeveškem, renesančnem in baročnem slogu. Ima kar 448 zgodovinskih cerkva, zaradi česar je eno najbolj katoliških mest na svetu glede na število verskih objektov. Leta 1995 je bilo zgodovinsko središče Neaplja uvrščeno na seznam Unescove svetovne dediščine, programa Združenih narodov, katerega cilj je katalogizirati in ohraniti znamenitosti izjemnega kulturnega ali naravnega pomena za skupno dediščino človeštva.

Neapelj je eno najstarejših mest v Evropi, katerega sodobna urbana struktura ohranja elemente svoje dolge in bogate zgodovine. Pravokotna mrežasta postavitev starodavnega grškega temelja Neapolisa je še vedno vidna in je dejansko še naprej zagotavljala osnovno obliko za današnje urbano tkivo zgodovinskega središča Neaplja, enega najpomembnejših sredozemskih pristaniških mest. Od srednjega veka do 18. stoletja je bil Neapelj osrednja točka v smislu umetnosti in arhitekture, ki se je izražala v svojih starodavnih utrdbah, kraljevih ansamblih, kot je Kraljeva palača iz leta 1600, ter palačah in cerkvah, ki so jih sponzorirale plemiške družine.

— UNESCO's Criterion

Trgi, palače in gradovi

Glavni mestni trg je trg Piazza del Plebiscito, ki ga je dokončal Ferdinand I. Dveh Sicilij. Na vzhodnem delu trga se nahaja neapeljska kraljeva palača, na zahodu pa cerkev San Francesco di Paola. Na obeh straneh se razteza tudi stebrišče. V bližini trga stoji Gledališče San Carlo, ki je najstarejša operna hiša v Italiji.

Neapelj je zelo poznan po svojih gradovih, najstarejši med njimi je Castel dell'Ovo. Castel Nuovo je ena izmed glavnih neapeljskih znamenitosti, v njem je na primer leta 1294 papež Celestin V. odstopil, nasledil pa ga je papež Bonifacij VIII.. Castel Capuano je bil zgrajen v 12. stoletju, skozi zgodovino je v njem živelo veliko kraljev in kraljic, v 16. stoletju pa so v njem ustanovili prizivno sodišče. Castel Sant'Elmo, ki je zgrajen v obliki zvezde.

Neapelj je poznan po svojih zgodovinskih muzejih. Nacionalni arheološki muzej Neaplja je pomemben arheološki muzej, zlasti zaradi najdb iz rimskega obdobja. Zelo pomembne so tudi najdbe iz bližnjih Pompejev, Stabij in Herculaneuma, pa tudi najdbe iz grškega in renesančnega obdobja. narodni muzej Capodimonte razstavlja slike od 13. – 18. stoletja, med njimi najdemo pomembna dela slikarjev kot so Simone Martini, Rafael, Caravaggio, El Greco in Luca Giordano. Nasproti kraljeve palače stoji Galerija Umberto I., v kateri se nahaja Muzej koral. V muzeju MADRE lahko najdemo dela avtorjev, kot so Francesco Clemente, Richard Serra in Rebecca Horn.

Cerkve

Mesto je sedež Neapeljske škofije, v njem pa lahko najdemo veliko cerkva. Najpomembnejša je stolnica Marijinega vnebovzetja, bolje poznana kot stolnica Svetega Januarija, najbolj priljubljenega mestnega zavetnika, ki slovi po čudežu utekočinjene krvi.

Kuhinja

Neapelj je po svetu znan po svoji kuhinji in vinu, združuje kulinariko različnih kultur, ki so včasih živele na tem področju, vključno z Grki, Francozi in Španci.

Neapelj velja za rojstno mesto pice, sprva je to bila jed za revne, s Ferdinandom I. Dveh Sicilij pa je postala popularna tudi med višjim slojem. Pico margerito so poimenovali po kraljici Margareti Savojski, ki je leta 1889 obiskala Neapelj. Zaželela si je skromne jedi revnejšega sloja, zato so ji pripravili pico, ki je bila v nacionalnih barvah, z rdečimi paradižniki, belo mocarelo in zelenimi listi bazilike.

Mesto je poznano tudi po sladicah, kot so sfogliatelle (sladica iz listnatega testa, napolnjena z rikoto in sadjem), strufolli (majhne ocvrte kroglice testa, prepojene z gostim medenim prelivom) in pastiera (rahla pita z rikoto).

Panorama mesta

Zunanje povezave

• Naples City Council website
• Naples photo gallery by Leonardo Bellotti (italijansko)