Srednjeveška arhitektura

arhitekturni in gradbeni slog srednjega veka

Srednjeveška arhitektura je arhitektura, ki je značilna za srednji vek in vključuje verske, civilne in vojaške stavbe. Slogi so predromanski, romanski in gotski. Medtem ko je večino ohranjene srednjeveške arhitekture mogoče videti v cerkvah in gradovih, je primere civilne in domače arhitekture mogoče najti po vsej Evropi, v graščinah, mestnih hišah, bolnišnicah, mostovih in stanovanjskih hišah.

Grad Bodiam, Anglija, 14. stoletje.

Tipi uredi

 
Samostan Mont Saint-Michel, Normandija, Francija.

Religiozna arhitektura uredi

Glavni članek: Cerkvena arhitektura.

Tloris latinskega križa, ki je pogost v srednjeveški cerkveni arhitekturi, je značilnost rimske bazilike in je primarni model s poznejšim razvojem. Sestavljen je iz ladje, transeptov, na vzhodnem koncu stoji oltar. Stolnice, na katere je vplival Justinijan I. ali jih naročil, so uporabljale bizantinski slog kupole in grški križ (podoben znaku plus), pri čemer je bil oltar v svetišču na vzhodni strani cerkve.

Vojaška arhitektura uredi

 
Grad Zvolen na Slovaškem močno spominja na italijanske gradove 14. stoletja
Glavni članek: grad.

Ohranjeni primeri srednjeveške posvetne arhitekture so v glavnem služili za obrambo. Gradovi in utrjena mesta (obzidje) so najbolj vidni nereligiozni primeri srednjeveške arhitekture.[1] Okna so dobila križno obliko v več kot dekorativne namene, saj so samostrelu omogočala popolno prileganje, da lahko varno streljali na napadalce od znotraj. Zaključki obzidja s prsobrani so nudili zavetje lokostrelcem, ki so se skrivali za njimi.

Posvetna arhitektura uredi

Medtem ko je večina ohranjene srednjeveške arhitekture bodisi religiozna bodisi vojaška, lahko primere posvetne upravne in celo domače arhitekture najdemo po vsej Evropi. Primeri so dvorec, mestna hiša, bolnišnica in mostovi, pa tudi stanovanjske hiše.

Stanovanjske stavbe so bile zgrajene iz različnih vrst materialov in struktur, značilnih za vsako lokalno tradicijo, zelo podobne tradicionalnim podeželskim stanovanjem, ki so segale v sedanjo dobo. Običajno so bili uporabljeni najbolj dostopni materiali (zidani, leseni in poleseni[2]), pa tudi praksa pridobivanja površin s projiciranjem zgornjega nadstropja (konzolno) navzven.[3]

Slogi uredi

Predromanska arhitektura uredi

 
Zgodnja srednjeveška posvetna arhitektura v predromanski Španiji: palača Santa María del Naranco, c.850.
Glavni članek: Predromanska umetnost.

Evropska arhitektura v zgodnjem srednjem veku se lahko deli na zgodnjekrščansko, romansko arhitekturo, rusko cerkveno arhitekturo, skandinavsko arhitekturo, predromansko, vključno z merovinško, karolinško, otonsko in asturijsko. Čeprav so ti izrazi problematični, kljub temu ustrezno služijo kot opisi dobe. Smiselno se vpisujejo v zgodovino vsakega obdobja, vključno trahtenberškimi elementi, italijanski v primerjavi s severnimi, španskimi in bizantinskimi elementi, predvsem pa versko in politično manevriranje med kralji, papeži in različnimi cerkvenimi uradniki.

Romanika uredi

Glavni članek: Romanska arhitektura.

Romanika, ki je bila v 11. in 12. stoletju razširjena v srednjeveški Evropi, je bila prvi vseevropski slog od rimske cesarske arhitekture. Primeri so najdeni v vseh delih celine. Izraz ni bil sodoben z umetnostjo, ki jo opisuje, temveč je izum sodobne znanosti, ki temelji na podobnosti z rimsko arhitekturo v oblikah in materialih. Za romantiko je značilna uporaba okroglih ali rahlo poudarjenih lokov, banjastik obokov in slopov v obliki križa, ki podpirajo oboke. Romanske zgradbe so splošno znane po vsej Evropi.

Gotika uredi

Glavni članek: Gotska arhitektura.

Različni elementi gotske arhitekture so se pojavili v številnih gradbenih projektih iz 11. in 12. stoletja, zlasti na območju Île de France, vendar so bili najprej kombinirani v obliko, ki bi jo danes prepoznali kot izrazito gotski slog v opatijski cerkvi Saint-Denis iz 12. stoletja, blizu Pariza. V gotski arhitekturi je poudarjena navpičnost, v kateri so skoraj skeletne kamnite strukture z velikimi steklenimi površinami, zlepljene stenske površine, podprte z zunanjimi ločnimi oporniki, koničasti loki z obliko oslovskega hrbta, rebrasti kamniti oboki, gručasti stebri, fialami in ostro zašiljeni stolpiči. Okna vsebujejo vitraj, ki prikazuje zgodbe iz Svetega pisma in življenja svetnikov. Tak napredek v zasnovi je omogočil, da se stolnice dvignejo višje kot kdaj koli prej. Bilo je tudi nekaj medregionalnega tekmovanja v višini stavb. Sem sodijo tudi stavbe opečne gotike.

Sklici uredi

  1. Pierre Sailhan, La fortification : Histoire et dictionnaire, Taillandier, 1991, 259 p. (ISBN 2-235-02051-8)
  2. Nikolas Davies, Erkki Jokiniemi: 2008. Dictionary of architecture and building construction. Architectural Press. ISBN 978-0-7506-8502-3. 726 pages: pp 181.
  3. Alcock, N.W.; Barley, M.w.; Dixon, P.W.; Meeson, R.A. (1996). Recording Timber-Framed Buildings. Council for British Archaeology, Practical Handbook in Archaeology. ISBN 1-872414-72-9.

Literatura uredi

  • Braun, Hugh, An Introduction to English Mediaeval Architecture, London: Faber and Faber, 1951.
  • "Building the House of God: Architectural Metaphor and The Mystic Ark," Codex Aquilarensis: Revista de arte medieval (2016)
  • Banister Fletcher; Cruickshank, Dan, Sir Banister Fletcher's a History of Architecture, Architectural Press, 20th edition, 1996 (first published 1896). ISBN 0-7506-2267-9. Cf. Part Two, Chapter 13.
  • Rudolph, Conrad, "Building-Miracles as Artistic Justification in the Early and Mid-Twelfth Century," Radical Art History: Internationale Anthologie, ed. Wolfgang Kersten (1997) 398-410
  • Rudolph,Conrad, "The Architectural Metaphor in Western Medieval Artistic Culture: From the Cornerstone to The Mystic Ark," The Cambridge History of Religious Architecture, ed. Stephen Murray (2016)

Zunanje povezave uredi