Motovun
Motovun [motovún] (italijansko Montona ali Montona d'Istria) je naselje na Hrvaškem, kjer je sedež istoimenske občine, le-ta pa spada pod Istrsko županijo. Naselje ima 531 prebivalcev, v občini pa jih živi 983 (2001); 192 prebivalca govori Italijanščino kot materni jezik. Porečanka je bila ozkotirna železniška proga, ki je potekala od Trsta do Poreča, med leti 1902-1935 je potekala tudi do Motovuna.
Motovun | |
|---|---|
Naselje in občina | |
 | |
  Motovun Položaj Motovuna na Hrvaškem | |
| Koordinati: 45°20′12″N 13°49′11″E / 45.33667°N 13.81972°E | |
| Država |  Hrvaška |
| Županija |  Istrska |
| Upravljanje | |
| • župan | Tomislav Pahović |
| Nadm. višina | 243 m |
| Prebivalstvo (2001) | |
| • Skupno | 531 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| Poštna številka | 52424 Motovun |
| Omrežna skupina | +385 (52) |
| Avtomobilska oznaka | PU |
| Spletna stran | [www.motovun.hr www.motovun.hr] |
Motovun je manjše mestece na severozahodu Istre, 21 km jugozahodno od Buj z okoli tisoč prebivalci. Mestece stoji na vrhu 277 m visoke strme vzpetine, ki prevladuje nad dolino reke Mirne. V okolici so vinogradi in sadovnjaki. Motovun je priznana izletniška točka. V zadnjem času je poznan tudi po letnem filmskem festivalu, ki ga je leta 1999 postavil na noge hrvaški filmski režiser Rajko Grlić.
ZgodovinaUredi
Motovun se je razvil na mestu nekdanje prazgodovinske utrdbe. V 10. in 11. stoletju so kraju gospodovali poreški škofje in patriarhi iz Ogleja, od leta 1278 pa je bil kraj v posesti Beneške republike. Motovun ni bil del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja, katerega južna meja je potekala po reki Mirni.
Arhitektura in urbana zasnovaUredi
Najstarejši del mestnega jedra je obzidan z dobro ohranjenim obzidjem iz 13. in 14. stoletja, ki danes služi kot sprehajališče s katerega je lep razgled na okolico. Na južnem in vzhodnem pobočju hriba sta se razvili dve predmestji. Vsi trije deli so povezani v enotno mesto s sestavom utrdb in obzidij. Na glavnem mestnem trgu stoji trdnjava - zvonik iz 13. stoletja. Ob trdnjavi je baročna cerkev svetega Stjepana zgrajena leta 1614 na mestu starejše cerkve po načrtih beneškega arhitekta Paladia. Nekoč v pozni antiki je tu stala starokrščanska bazilika, ki je bila večja od današnje. Nasproti cerkve leži Komunalna palača, grajena v 12. stoletju, razširjena in obnavljena v 16. in 17. stoletju. Renesančna loggia je iz 17. stoletja. Večina ostalih stavb je iz 16. in 17. stoletja.
Mesto leži ob nekdanji železniški progi Porečanka s čimer je bilo na zahodu dobro povezano s Porečem, na severu pa s Slovenijo in Italijo. Ohranila se je lokalna železniška postaja , ki leži neposredno pred vhodom v motovunski predor, pod gričem na katerem stoji stari del mesta.
Znane osebnostiUredi
- Mario Andretti, italijansko-ameriški avtomobilistični dirkač formule 1,
- Andrea Antico, skladatelj, izumitelj notnega zapisa,
- Josef Ressel, češko-avstrijski gozdar in izumitelj,
- Veli Jože, velikan Nazorjeve istoimenske pripovedi.
DemografijaUredi
| Pregled števila prebivalcev po letih[1] | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
| 1225 | 1267 | 1419 | 1483 | 1452 | 1517 | 1253 | 1282 | 1032 | 693 | 738 | 621 | 610 | 590 | 531 |
Sklici in opombeUredi
ViriUredi
- Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
- Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
- Longyka, Primož; et al. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.
Glej tudiUredi
| Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Motovun |