Odpre glavni meni

Motovun [motovún] (italijansko Montona ali Montona d'Istria) je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Motovun; le-ta pa spada pod Istrsko županijo. Vas ima 531 prebivalcev, v občini pa jih živi 983 (2001); 192 prebivalca govori Italijanščino kot materni jezik. Porečanka je bila ozkotirna železniška proga, ki je potekala od Trsta do Poreča, med leti 1902-1935 in je potekala tudi čez Motovun.

Motovun
Naselje in občina
Motovun – General view - 01.jpg
Motovun is located in Hrvaška
Motovun
Motovun
Položaj Motovuna na Hrvaškem
Koordinati: 45°20′12″N 13°49′11″E / 45.33667°N 13.81972°E / 45.33667; 13.81972
DržavaZastava Hrvaške Hrvaška
ŽupanijaZastava Istarske županije.svgIstrska
Upravljanje
 • županTomislav Pahović
Nadm. višina
243 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno531
Časovni pasUTC+1 (CET)
Poštna številka
52424 Motovun
Omrežna skupina+385 (52)
Avtomobilska oznakaPU
Spletna stranwww.motovun.hr
}}
Circle frame.svg

Motovun, popis 1991.; skupaj: 590

  Hrvati 389 (65,93%)
  Italijani 52 (8,81%)
  Jugoslovani 13 (2,20%)
  Slovenci 5 (0,84%)
  Srbi 5 (0,84%)
  Črnogorci 1 (0,16%)
  Madžari 1 (0,16%)
  drugi 3 (0,50%)
  neopredeljeni 16 (2,71%)
  region. opr. 98 (16,61%)
  neznano 7 (1,18%)

Motovun je manjše mestece na severuzahodu Istre, 21 km jugozahodno od Buj z okoli tisoč prebivalci. Mestece stoji na vrhu 277 m visoke strme vzpetine, ki prevladuje nad dolino reke Mirne. V okolici so vinogradi in sadovnjaki. Motovun je priznana izletniška točka. V zadnjem času je poznan tudi po letnem filmskem festivalu, ki ga je leta 1999 postavil na noge hrvaški filmski režiser Rajko Grlić.

ZgodovinaUredi

Motovun se je razvil na mestu nekdanje prazgodovinske utrdbe. V 10. in 11. stoletju so kraju gospodovali poreški škofje in patriarhi iz Ogleja, od leta 1278 pa je bil kraj v posesti Beneške republike. Motovun ni bil del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja, katerega južna meja je potekala po reki Mirni.

Arhitektura in urbana zasnovaUredi

Najstarejši del mestnega jedra je obzidan z dobro ohranjenim obzidjem iz 13. in 14. stoletja, ki danes služi kot sprehajališče s katerega je lep razgled na okolico. Na južnem in vzhodnem pobočju hriba sta se razvili dve predmestji. Vsi trije deli so povezani v enotno mesto s sestavom utrdb in obzidij. Na glavnem mestnem trgu stoji trdnjava - zvonik iz 13. stoletja. Ob trdnjavi je baročna cerkev svetega Stjepana zgrajena leta 1614 na mestu starejše cerkve po načrtih beneškega arhitekta Paladia. Nekoč v pozni antiki je tu stala starokrščanska bazilika, ki je bila večja od današnje. Nasproti cerkve leži Komunalna palača, grajena v 12. stoletju, razširjena in obnavljena v 16. in 17. stoletju. Renesančna loggia je iz 17. stoletja. Večina ostalih stavb je iz 16. in 17. stoletja.

Mesto leži ob nekdanji železniški progi Porečanka s čimer je bilo na zahodu dobro povezano s Porečem, na severu pa s Slovenijo in Italijo. Ohranila se je lokalna železniška postaja , ki leži neposredno pred vhodom v motovunski predor, pod gričem na katerem stoji stari del mesta.

Znane osebnostiUredi

DemografijaUredi

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
1225 1267 1419 1483 1452 1517 1253 1282 1032 693 738 621 610 590 531

Sklici in opombeUredi

ViriUredi

Glej tudiUredi