Buje, Istra
Buje (italijansko Buie d'Istria) so istrsko mesto z nekaj manj kot 3.000 prebivalci (največ, 3.200 prebivalcev je imelo 1921 in 1991) in sedež istoimenske mestne občine (hrv. Grad Buje) z okoli 5.000 prebivalci (5.182 leta 2011, po popisu iz 2021 pa le še 4.451), ki upravno spada v Istrsko županijo, je pa tudi prometno in infrastrukturno središče širše pokrajinske entitete med rekama Dragonjo (oz. slovensko mejo) na severu in dolino reke Mirne, na jugu, imenovane Bujščina (hrv. Bujština) in je v zadnjem obdobju Jugoslavije predstavljalo tudi uradno administrativno celoto, nekdanjo veliko občino Buje, ki je nastala po združitvi z občinama Umag in Novigrad, zdaj pa so na tem ozemlju poleg omenjenih dveh mestnih obmorskih občin še "navadne" občine Brtonigla, Grožnjan in Oprtalj.
Buje | ||
---|---|---|
Naselje in občina | ||
Buje, staro mestno jedro | ||
| ||
Koordinati: 45°24′35″N 13°39′32″E / 45.40972°N 13.65889°E | ||
Država | Hrvaška | |
Županija | Istrska | |
Upravljanje | ||
• župan | Fabrizio Vižintin | |
• zavetnik mesta | Sveti Servul (Sveti Socerb) | |
Nadm. višina | 185 m | |
Prebivalstvo (2001) | ||
• Skupno | 3.001 | |
Časovni pas | UTC+1 (CET) | |
Poštna številka | 52460 Buje | |
Omrežna skupina | +385 (52) | |
Avtomobilska oznaka | PU | |
Spletna stran | [www.buje.hr www.buje.hr] |
Geografija uredi
Buje ležijo na vzpetini v severozahodni Istri, ob cesti, ki povezuje Koper s Puljem. Od Umaga tj. morja so oddaljene 13 km. So zgodovinsko in upravno središče Bujščine.
Naselje sestavlja stari in novi del. Površina mesta je med 1 in 2 km2. Glavna ulica, Istarska ulica, je dolga 200 m. Predeli mesta so Stanica, kjer je nekoč potekala železnica Parenzana, Stari grad, Školski brijeg in Rudine.
Občina Buje (Grad Buje) obsega naslednja naselja:
Gospodarstvo uredi
Poleg tovarne Digitron, ki proizvaja elektronsko opremo in Bifix, tovarne zidnih barv, ki predstavljata industrijo, se prebivalci ukvarjajo s poljedelstvom (predvsem nasadi oljk in vinogradi).
Zgodovina uredi
Že staro rimsko naselje Bullea je stalo na razvalinah ilirskega naselja. Današnje staro mestno jedro ima izjemno lego z ohranjeno srednjeveško urbano strukturo z značilnim velikim osrednjim trgom in ozkimi ulicami. Buje so eden najznačilnejših in najlepših primerov akropolskega tipa mesta v Istri.
Po 2. svetovni vojni so Buje leta 1947 postale središče Bujskega okraja, enega izmed dveh v Coni B Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je bil po ukinitvi STO 1954 priključen Ljudski (od 1963 Socialistični) republiki Hrvaški.
Znamenitosti uredi
Na glavnem trgu stoji župnijska cerkev sv. Servula z ločeno postavljenim zvonikom z vzidanimi grbi. Na trgu stoji kameni stolp z dolžinskimi merami iz 15. stoletja. Cerkev je bila zgrajena v 16. stoletju na temeljih rimskega templja in je bila v 18. stoletju preurejena v baročnem slogu. V cerkvi in zakristiji je več gotskih skulptur iz 14. in 15. stoletja in baročna slika z veduto Buj. Na spodnjem trgu stoji cerkev sv. Marije, postavljena koncem 15. stoletja. Cerkev krasijo renesančna kovana in pozlačena vrata iz 16. stoletja. V njej hranijo 8 slik z biblijskimi motivi iz 15. stoletja.
Javne in upravne zgradbe uredi
V mestu se nahajata kinodvorana in mestna knjižnica, tu je tudi konzulat Republike Italije.
Demografija uredi
Pregled števila prebivalcev po letih[1] | |||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 | |
2256 | 2389 | 2492 | 2765 | 2885 | 2933 | 3201 | 3054 | 2293 | 1951 | 1955 | 1967 | 2824 | 3200 | 3001 |
Sklici uredi
Viri uredi
- Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
- Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
- Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.