Odpre glavni meni

Mljet (italijansko: Meleda, latinsko: Melitussa) je južnodalmatinski otok v Srednjem Jadranu. Leži vzporedno s polotokom Pelješac, od katerega ga ločuje Mljetski kanal. S površino 98,02 km² je osmi največji hrvaški otok in četrti največji med otoki Dalmacije. S celino ga povezuje trajekt na liniji Prapratno-Sobra.

Mljet
Zalazak.jpg
Sončni zahod na otoku Mljet
Croatia - Mljet.PNG
Geografija
LegaJadransko morje
OtočjeJužnodalmatinsko otočje
Površina98,016 km2
Dolžina37 km
Širina3 km
Dolžina obale135,19 km
Najvišja nadm.višina514 m
Najvišji vrhVeliki grad
Uprava
ŽupanijaFlag of Dubrovnik-Neretva County.png Dubrovniško-neretvanska
Registrska oznaka cestnih vozilDU
Registrska oznaka plovilNi določena
Največje naseljeBabino Polje
Demografija
Prebivalstvo1.088 (leta 2011)
Gostota11,10 preb./km2
Etnične skupineHrvati

GeografijaUredi

 
Polače

Mljet je s površino 100,4 km² največji otok v dubrovniškem arhipelagu in osmi največji otok Hrvaške. Dolžina obale znaša 135,185 km. Leži v smeri vzhod - zahod, dolg je 37 km, širina ki se razteza v smeri sever - jug pa je do 3 km. Od polotoka Pelješac ga deli preliv Mljetski kanal. V reliefu otoka prednjačijo apnenčasti grebeni in številne kraške doline, imenovane "polja" (Polačno, Ivanovo, Blotsko, Kneže polje). Južno od najvišjega grebena Veliki Grad, ki doseže višino 514 mnm, leži najprostranejše polje na otoku Babino polje. Otok je 70% poraščen s prostranimi borovimi gozdovi, tako velja za najbolj zeleni dalmatinski otok.

 
Veliko jezero v narodnem parku

Večja naselja na otoku so:

Ostala naselja so še:

Na severozahodu otoka je potopljena dolina, v kateri ležita Mljetski jezeri: Malo jezero, s površino 24 ha in Veliko jezero s površino 145 ha. Jezeri sta vključeni v »Nacionalni park« . V naselju Pomena je edini hotel na otoku.

PrebivalstvoUredi

Po statističnih podatkih iz leta 2001 je v naseljih na otoku stalno živelo 1111 prebivalcev.

GospodarstvoUredi

V preteklosti so bile glavne gospodarske dejavnosti ribolov, vinogradništvo, gojenje oliv in poljedelstvo, ki pa so v zadnjih desetletjih v upadanju, kar se pozna tudi na številu prebivalstva, ki stagnira. Nov gospodarski zagon pa daje otoku turizem, ki je v stalnem porastu.

PrevozUredi

Na otoku obratujeta dve javni avtobusni liniji, ki ju izvaja dubrovniško podjetje Libertas. To sta liniji št. 18 Sobra - Pomena, ki povezuje trajektno pristanišče z zahodnimi otočnimi naselji, in št. 19 Sobra - Korita, ki povezuje trajektno pristanišče z vzhodnimi otočnimi naselji.

ŽivalstvoUredi

Na otoku živi veliko živali, najštevilčnejše so kune belice, miši, polhi, ježi, žabe, kobilice, kosi, divji golobi, galebi, sokoli, belouške in slepci. Strupenih kač na otoku ni, saj so njihovo nekoč številno vrsto načrtno avstro-ogrske oblasti izničili po letu 1910 z naselitvijo malih mungosov (lat. Herpestes javanicus). Na Mljet so bili kasneje naseljeni še jeleni, mufloni, divje svinje, zajci, jerebice in fazani.

V morju pa živijo jastogi in raki ter številne ribe.

ZgodovinaUredi

Blizu Babinih kuča pri Velikem jezeru so odkrili ostanke naselja in grobov iz Ilirske dobe, na bližnjem vrhu Mali Gradac pa so ostanki Ilirske fortifikacije. V rimski dobi se je današnji Mljet imenoval Melite. Leta 1333 postane otok posest Dubrovnika. Za kratek čas je bil pod upravo Francozov, do leta 1918 je spadal pod Avstro-ogrsko. Po tem letu je pripadal Jugoslaviji. Od leta 1991 je sestavni del Hrvaške.

LegendaUredi

Legenda pravi, naj bi na otok naplavilo Grka Odiseja, kasneje še apostola Pavla.

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi