Babino Polje
Babino Polje je največje naselje na otoku Mljet (Hrvaška), ki je tudi upravno središče otoka (Občine Mljet), ki spada v Dubrovniško-neretvansko županijo.
Babino Polje | |
---|---|
42°44′8″N 17°33′3″E / 42.73556°N 17.55083°E | |
Država | Hrvaška |
Županija | Dubrovniško-neretvanska županija |
Občina | Mljet |
Nadm. višina | 166 m |
Prebivalstvo (2001) | |
• Skupno | 336 |
Poštna številka | 20225 Babino Polje |
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno). |
Geografija
urediBabino Polje je raztegnjeno naselje v osrednjem delu otoka. Naselje leži okoli 6 km jugovzhodno od »luke« Sobra na istoimenskem polju (Babino polje), ki je največje kraško polje na Mljetu, ob vznožju 514 mnm visokega Veljeg Grada, najvišjega vrha na otoku.
Okolica Babnega Polja je porasla z makijo in borovimi gozdovi. Tu so tudi obdelovalne površine, kjer prideljujejo povrtnine, oljčni nasadi in vinogradi.
Prebivalstvo
urediPo podatkih iz leta 1991 v Babinem Polju stalno živi 398 prebivalcev.
Pregled števila prebivalcev po letih[1] | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
670 | 683 | 740 | 793 | 802 | 912 | 920 | 966 | 907 | 857 | 791 | 660 | 562 | 398 | 336 |
Zgodovina
urediV starih listihah se naselje prvič omenja 1222. Cerkvico sv. Andrije postavljena na prehodu iz 10. v 11. stoletje, so v 14. stoletju prezidali. Baročna cerkev sv. Vlaha se omenja v 15. stoletju.
Nekdanji dvorec »mljetskega kneza« je sedaj stanovanjska stavba.
Zanimivosti
urediOb obali na južni strani otoka, okoli 4 km pod naseljem je več podzemnih jam, med katerimi izstopajo: 100 m dolga Movrica, 400 m dolga Ostaševica in Pećina jama (tudi Odisejeva špilja).[2] Sončni žarki v jamah, ki se odbijajo od morske gladine, ustvarjajo lepe mavrične prizore.
Galerija
urediViri in opombe
uredi- ↑ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
- ↑ Jadran, Vodič i Atlas, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1971