Babino Polje

naselje na Hrvaškem

Babino Polje je največje naselje na otoku Mljet (Hrvaška), ki je tudi upravno središče otoka (Občine Mljet), ki spada v Dubrovniško-neretvansko županijo.

Babino Polje
Babino Polje se nahaja v Hrvaška
Babino Polje
Babino Polje
Geografska lega na Hrvaškem
42°44′8″N 17°33′3″E / 42.73556°N 17.55083°E / 42.73556; 17.55083
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaDubrovniško-neretvanska županija Dubrovniško-neretvanska županija
ObčinaMljet
Nadm. višina
166 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno336
Poštna številka
20225 Babino Polje
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Geografija

uredi

Babino Polje je raztegnjeno naselje v osrednjem delu otoka. Naselje leži okoli 6 km jugovzhodno od »luke« Sobra na istoimenskem polju (Babino polje), ki je največje kraško polje na Mljetu, ob vznožju 514 mnm visokega Veljeg Grada, najvišjega vrha na otoku.

Okolica Babnega Polja je porasla z makijo in borovimi gozdovi. Tu so tudi obdelovalne površine, kjer prideljujejo povrtnine, oljčni nasadi in vinogradi.

Prebivalstvo

uredi

Po podatkih iz leta 1991 v Babinem Polju stalno živi 398 prebivalcev.

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
670 683 740 793 802 912 920 966 907 857 791 660 562 398 336

Zgodovina

uredi

V starih listihah se naselje prvič omenja 1222. Cerkvico sv. Andrije postavljena na prehodu iz 10. v 11. stoletje, so v 14. stoletju prezidali. Baročna cerkev sv. Vlaha se omenja v 15. stoletju.

Nekdanji dvorec »mljetskega kneza« je sedaj stanovanjska stavba.

Zanimivosti

uredi

Ob obali na južni strani otoka, okoli 4 km pod naseljem je več podzemnih jam, med katerimi izstopajo: 100 m dolga Movrica, 400 m dolga Ostaševica in Pećina jama (tudi Odisejeva špilja).[2] Sončni žarki v jamah, ki se odbijajo od morske gladine, ustvarjajo lepe mavrične prizore.

Galerija

uredi

Viri in opombe

uredi
  1. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
  2. Jadran, Vodič i Atlas, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1971

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi