Mladina (revija)

slovenska revija
(Preusmerjeno s strani Mladina)

Mladina je slovenska splošno-informativna levičarska revija, ki izhaja enkrat tedensko. Mladina izhaja že od 1920-ih let[1][2] in velja za družbeno-kritično publikacijo. Mladina danes izhaja po celi Sloveniji in se smatra kot ena najvplivnejših političnih revij v državi.[1][3] Obravnava predvsem politične teme, v manjši meri pa še gospodarstvo, znanost, kulturo, okoljevarstvo, alternativne prakse in kulinariko. Znana je po satiričnih kolumnah Rolanje po sceni, stripu Diareja, rubriki Izjave tedna itd. Mladina je tednik z visook naklado (20.000 izvodov na teden). Trenutni urednik tednika je Grega Repovž.[navedi vir]

Mladina  
Xlogo-Mladina.png
Spletni logotip Mladine
Disciplinasplošno-informativna revija
Jezikslovenščina
UrednikGrega Repovž
Podrobnosti publikacije
Prva izdaja1920, ponovno ustanovljena 1943
PodjetjeMladina časopisno podjetje d. d.
SedežZastava Slovenije Slovenija
Pogostost izdajanjatedensko
Naklada20.000 na teden
Povezave

Mladina je znana po preiskovalno-novinarskem delu vse od 1980-ih, ko je s svojim preiskovalnim poročanjem in kritičnim (ter tedaj izredno kontroverznimi) družbenopolitičnimi vsebinami pripomogla k razpadu Jugoslavije.[4][5][6]

Mladina izhaja tudi na spletu, kjer je objavljen tudi izjemno obsežen arhiv preteklih vsebin.[1]

ZgodovinaUredi

Mladina je v svoji stoletni zgodovini obstajala v večih vlogah; na čase pod nadzorom stranke ali države, drugič spet kot neodvisna in kritična publikacija.[7]

 
Naslovnica Mladine številka 20, 29. maj 1987

1920–1945: ZačetkiUredi

Že vse od svojega začetka je Mladina glas protesta, upora.[8] Mladina je bila ustanovljena leta 1920 kot glasnik podmaldka Jugoslovanske Komunistične stranke v Sloveniji kot mladinska revija.[9] Po prepovedi Komunistične stranke leta 1921 je revija izhajala na kvazi-legalen način. V tem obdobju je postala glasnik ne zgolj komunistov temveč tudi radikalno leve in protikapitalistične mladine na sploh. V reviji so objavljali tudi vidni avtorji npr. pesnik Srečko Kosovel (ki je bil nekaj časa tudi urednik[10][11]), pisatelj Ludvik Mrzel, in zgodovinar France Klopčič. V času diktature kralja Aleksandra I v 1930-ih je Mladina prenehala izhajati zaradi državne represije.[navedi vir] Mladina je bila ponovno ustanovljena januarja leta 1943, v obdobju naci-fašistične okupacije Slovenije[12] kot glasnik antifašističnega uporniškega gibanja.[13]

Med vojno je delovala kot ilegalno mladinsko glasilo Zveze slovenske mladine, ki je podpiralo narodno-osvobodilni boj. Prvi urednik Mladine je bil Mitja Vošnjak.[14] Razmnoževali so jo v ciklostilnih tehnikah, po odhodu uredništva na osvobojeno ozemlje pa tiskali v tiskarni Urška v Kočevskem rogu v nakladah od nekaj 100 do 1000 izvodov ter v več pokrajinskih izdajah (gorenjska, štajerska, primorska).[8]

1945–1991: V času komunistične JugoslavijeUredi

Po letu 1945 je bila revija ponovno preoblikovana v uradni glasnik podmladka slovenske Komunistične stranke.[navedi vir]

Po letu 1976 se je vsebinska zasnova začela radikalno spreminjati. Objavljala je vse več opozoril na organizacijsko zmedo, na napake posameznikov in na napake v podrobnostih političnega sistema.[8]

Na Kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije leta 1982 je je bila Mladina preoblikovana; reviji je bila dodeljena večja uredniška neodvisnost. Revija je tako postala glas rastočega nasprotovanja mladih komunistov proti uveljavljenim politikam Slovenske Komunističen stranke.[15][16] Do 1984-ega leta se je Mladina znašla v težavah. Novejša generacija urednikov je revijo preoblikovalo iz strankarskega glasila v najstniško pop revijo, kar je privedlo do skromnega povečanja prodaje na 7,000 izvodov. A preusmeritev revije ni zajemalo zgolj večjega poročanja o pop sceni; osvoboditev revije so izkoristili slovenski intelektualci in revijo preoblikovali v glasilo politične opoicije, kar je kjalu privelo do poskoka branosti. Razkritja slovenskih korupcijskih škandalov je naklado povečalo na 30,000 izvodov.[17][18] Mladina je pridobila je samostojen publicističen status in postala zelo priljubljena; po javnomnenjskih raziskavah jo je pri nakladi 22.000 izvodov bralo več kot 100.000 ljudi.

V osemdesetih letih je revija Mladina zaslovela kot opozicijski politični tednik, ki ruši tabu teme jugoslovanske družbe. Med drugim se je ukvarjala z vprašanji svobode tiska in svobode govora, gospodarstva, privilegiji socialistične nomenklature, politično vloge Jugoslovanske ljudske armade, preganjanjem oporečnikov vesti, zatiranjem mladinskih subkultur, ekologijo, stavkami, uspešnostjo samoupravljanja, povojnimi poboji, represijo v socializmu, Titovo zapuščino, federalno vlado in Komunistično stranko itd. Mladina je imela tudi ključno vlogo pri razvoju slovenske civilne družbe.[19][20][21] Vprašanje spoštovanja človekovih pravic je bila osrednja tema pisanja Mladine. V JLA je bila Mladina v tem času bolj kot ne prepovedana.[navedi vir] "Preiskusili smo meje in poskusili vse popeljati dlje in dlje" je v intervjuju leta 1995 dogajanje opisal tedanji urednik revije Franci Zavrl.[22]

Mladina je metodo preiskovalnega novinarstva mešala s provokativno formo in vsebino, zaradi česar je bila pogosto zaplenjena ali pa so se avtorji znašli v kazenskem postopku.

V drugi polovici osemdesetih je bila izjemno odmevna, saj je naklada presegla 50.000 izvodov. Uredništvo Mladine je bilo v tem obdobju pod stalnim formalnim in neformalnim pritiskom oblasti. Zaradi velike odmevnosti je Mladina ob koncu osemdesetih v SFRJ veljala za državnega sovražnika št. 1. Najbolj kritične številke Mladine je oblast prepovedala in zasegla. Do konca osemdesetih let je Mladina ostala edina izrazito radikalno kritična množična revija, ki je obravnavala najrazličnejša aktualna družbena vprašanja; s tem pa je prišla v ospredje zanimanja širše jugoslovanske in slovenske javnosti. Zaradi svojega naprednega liberalnega pogleda je bila tudi eden izmed nosilcev osamosvojitvene ideje. Glavni in odgovorni uredniki, ki so največ prispevali k odmevnosti Mladine v osemdesetih letih, so Mile Šetinc, Bojan Korsika, Uroš Mahkovec, Bernard Nežmah, Miha Kovač, Franci Zavrl, Robert Botteri in Miran Lesjak.[8][23][24]

Mladinine barvite naslovnice so običajno vsebovale ikonične satirične ali provokativne podobe ki so postale simbol jugoslovanske družbene reforme in uporniških gibanj. Popularnost revije je vrh dosegla malo pred osamosvojitvijo Slovenije, ko je Mladina dosegla naklado 65,000 izvodov in postala priljubljena po širši Jugoslaviji, kjer je zaslovela kot edina radikalno kritična revija v množičnem obtoku. Postala je priljubljena kultna revija med jugoslovanskimi študenti in mladino.[25][26][27]

Leta 1987 je slovenski avantgardni umetniški kolektiv Neue Slowenische Kunst osvojil natečaj za oblikovanje plakata Štafete mladosti, jugoslovanskeg praznika, ki je obeleževal rojstni dan Josipa Broza Tita. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je bil plakat osnovan na nacističnemu propagandnemu plakatu, preoblikovanemu v stilu socialističnega realizma, ki so ga tradicionalno zagovarjale jugoslovanske oblasti. Namen plakata je bil prikrit protest proti Titovemu kultu osebnosti. Mladina je želela dizajn poobjaviti naslovnici, a so poobjavo prepovedali cenzorji; v kolikor bi Mladina dejansko natisnila takšno naslovnico, bi bila revija prepovedana. Mladina je prepoved obšla z objavo plakata na notranji plati kot raztegljiv plakat, na naslovnico pa je pod naslovom "Namesto naslovnice" objavila kritičen prispevek..[28][29]

Zaradi vpliva in radikalnih stališč je bila Mladina smatrana kot "državni sovražnik" in nadzirana s strani oblasti zaradi svojih pacifističnih stališč, ki so se med drugim izražala v ostremu nasprotovanju prodaji jugoslovanskega orožja državam v razvoju.[25][26][30]

Pozna 1980-a: Ključna vloga pri osamosvojitvi SlovenijeUredi

Mladinino poročanje se je "zaletavalo v omejitve dokler se niso začele rušiti reporting"; revija je neposredno pripomogla k razpadu Jugoslavije.

Tekom poznih 1980-ih je Mladinin sodelavec Janez Janša revijinemu uredniku Franciju Zavrlu priskrbel zapisnik srečanja Jugoslovanske Komunistične stranke, ki je razkrival, da so jugoslovanske federalne oblasti pritiskale na predsednika SFR Slovenije Milana Kučana naj spravi pod nadzor vse bolj kritično in samovoljno Mladino in revijo obtožili prejemanja podpore ameriške Centralne obveščevalne agencije. Mladina se je kljub zakonski prepovedi odločila objaviti izvzetke iz zapisnika srečanja stranke. Kučan se je udal pritiskom in odrejena je bila tajna policijska aretaija Janše, ki je med preiskavo pa odkrila tajen vojaški dokument. Pristojnosti preiskave so bile tako prenešene na zvezne vojaške oblasti. Preiskava je privedla do Procesa proti četverici. Zaradi množičnih protestov in nasprotovanja procesu proti Janši in Mladininim novinarjem Kučan ni pristal na omejitev medijske svobode v Sloveniji kljub naraščajočim pritiskom zveznih oblasti (ki so vključevale zahteve po ukinitvi Mladine). Kučan je namesto tega razglasil nameno spremembe Slovenske ustave, ki bi Sloveniji zagotovila večjo avtonomijo in tako Slovenijo usmeril na pot k neodvisnosti. Poskusi jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića in delov Jugoslovanske Komunistične stranke po ponovni vzpostavitvi nadvlade nad Slovenijo so v končni fazi privedli do razpada Jugoslavije.[31][27]

Ljubljanski procesUredi

Najbolj burno obdobje za tednik je bila pomlad leta 1988, ko je revija odigrala ključno vlogo pri prelomnem Procesu proti četverici,[32] ko so jugoslovanske oblasti zahtevale ukinitev revije.[27]

Zgodnjega leta 1988 so bili aretirani štirje moški, ki so bili obtoženi posedovanja tajnih vojaških dokumentov, najdenih v pisarniških prostorih Mladine. Dokumenti so določali načrte JLA za vzpostavitev vojaškega prevzema oblasti v Sloveniji v primeru izrednih razmer. Eden od prijetih je bil neodvisni novinar in sodelavec Mladine ter korespondent za obrambo Janez Janša,[31][33][34] ki je bil tedaj tudi vednejši član Zveze socialistične mladine Slovenije. Aretirana sta bila še dva urednika revije (David Tasić in Franci Zavrl) in vojaški oficir (Ivan Borštner).[33] Aretaciji Mladinih urednikov je osttro nasprotovala javnost; revijina naklada je poskočila na 70,000, popularnost pa je narasla po vsej Jugoslaviji kljub jezikovnim razlikam. "Mi smo uredni mediji, vi pa alternativci" so proglasili uredniki Mladine na kongresu alternativne mladinske kulture december leta 1988 v Bologni.[35][36]

Proces proti četverici, ki se je odvil v Ljubljani, je bil izveden v srbohrvaškem jeziku namesto v slovenščini, kar je privedlo do javnega ogorčenja v SFR Sloveniji. Sodni proces je poenotil slovenski narod v obdobju pred odcepitvijo od Jugoslavije in privedel do množičnih protestov v Ljubljani, vključno z spontanimi množičnimi dnevnimi demonstracijami pred stavbo vojaškega sodišča kjer so se sojenja odvijala (okoli 15.000 udeležencev na dan, ko je bila izrečena obsodba).[34][37]

1991–: Neodvisna SlovenijaUredi

Mladina je bila zaradi zagovarjanja politične pluralnosti in moderne, tolerantne družbe ter nasprotovanju etničnega nasilja pomembna pri oblikovanju neodvisne slovenske države.[38] Po drugi strani je branost revije v ostalih državah bivše Jugoslavije po osamosvojitvi strmoglavila.[39] Tekom demokratične tranzicije se je Mladina vsebinsko osredotočila na kritično poročanje o novopečenih slovenskih političnih elitah (vključno z nekdanjim Mladininim sodelavcem in vse bolj kontroverznim vzpenjajočim se desnim politikom Janezom Janšo, ki je bil za svojo vidnost v državi zaslužen ravno delu za revijo).[39] Leta 1990 naj bi Janša Mladininemu uredništvu predlagal da naj revija postane strankarsko glasilo njegove bodoče stranke, a naj bi bila njegova pobuda zavrnjena.[40] Janša je že večkrat tožil Mladinega kolumnista Vlada Miheljaka.[39]

Leta 2003 je bila revijina naklada 19,300, ena najvišjih med slovenskimi revijami.[41]

Mladina je poročala, da je bil Janšev govor iz leta 2006, zaradi katerega je dobil nagrado Bob leta, plagiat.[42] Pravi avtor govora je bil Tony Blair.[43] [44]

Mladina je 1. Janševo vlado obtožila oglaševalskega bojkota Mladine and Dnevnika, dveh publikacij, kritičnih do vlade, kot del Janševe strategije za ukrotitev slovenskih medijev. Državna podjetja naj bi tako selektivno prenehala z zakupi oglaševanja v prid oblastem bolj naklonjenim medijem.[39][45][46] Mladina naj bi si zato z prevzemom lastništva revije s strani zamejskih slovensko-italijanskih poslovnežev zagotovila uredniško neodvisnost in se obvarovala pred posegi v avtonomijo.[39]

Mladinin ilustrator Tomaž Lavrič je leta 2017 za svoje delo prejel Prešernovo nagrado za (pred tem je bil za nagrado že nominiran).[47] Aprila 2017 je Ljubljanski muzej novejše umetnosti priredil predstavitev Mladinih naslovnic in vidnejših prispevkov iz obdobja 1980-ih.[48]

Oktobra 2017 je bila Mladinina naslovnica, ki je prikazovala politično nasilje nad Katalanci, ki so se udeležili referenduma o neodvisnosti, naslikana kot grafitovska freska v katalanskem mestu Olot.[49][50]

Odločitve ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice o svobodi izražanjaUredi

Leta 2005 je med parlamentarno razpravo o istospolnih zvezah poslanec SNS Srečko Prijatelj poslušalce pozval "Predstavljajte si otroka v šoli, po katerega bi prišel oče, ki bi ga pozdravil: Čavči. Prišel sem pote. Si že oblečen" in izjavo pospremil z oponašanjem stereotipičnega homoseksualnega glasu in efeminentnih gestikulacij. Novinar Mladina je v odgovoru na Prijateljev nastop zapisal "svojo imenitno domislico pospremil s kavarniško mimiko, ki naj bi verjetno nazorno ilustrirala pravoverno pojmovanje nekega tipičnega poženščenega in prenarejenega pederuharja, v resnici pa je izpadla kot normalni domet cerebralnega bankrotiranca". Prijatelj je zaradi zapisa proti reviji vložil tožbo. Okrožno sodišče je razsodilo v prid Prijatelja, sodbi pa je pritrdilo okrajno sodišče. Za tem ko je ustavno sodišče zavrnilo Mladinino pritožbo se je revija pritožila še na Evropsko sodišče za človekove pravice ki je leta 2014 razveljavilo odločitve slovenskih sodišč v prid Mladini. ESČP je določilo da je bila kršena Mladinina pravica izražanja, kot to določa Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svobošči in določila da mora Slovenija reviji izplačati €10,000 kazni, zaradi načetja ugleda, ki ga je revija utrpela tekom sodnega procesa.[51]

Leat 2011 je Mladina v satirični rubriki objavila primerjavo družinskih portretov nacističnega ministra propagande Josepha Goebbelsa in politika SDS Branka Grimsa. Družina Grims je zato vložila tri ločene tožbe proti Mladina zaradi razžalitve (vključno z eno odškodninsko tožbo zaradi povzročitve duševnih bolečin). Za tem ko je ustavno sodišče razsodilo v prid domnevno oškodovane osebe v enem izmed tožb se je Mladina ponovno pritožila na ESČP (čakajoč razsodbo za časa 2019), medtem ko dve pritožbi - ena s strani Mladine in druga s strani Grimsa - še čakata na razsodbo ustavnega sodišča (za časa 2019). Mladina trdi, da namen ni bila razžalitev družine Grims temveč kritika demagoške politične strategije in publiciranje zasebnega družinskega življenja v javnosti z namenom dobrikanja volilcem na podlagi tradicionalnih družinskih vrednot.[52]

Pričanje pred parlamentarno preiskovalno komisijoUredi

Parlamentarna komisija, ki je preučevala domnevne nepravilnosti pri nabavi in distribuciji žilnih opornic (ki jo jevodila poslanka SDS Jelka Godec) je na pričanje pred komisijo pozvala Mladinega odgovornega urednika Grega Repovža, saj naj bi bilo italijansko podjetje KB 1909, v večinski lasti katerega je prek hčerinskega podjetja tudi Mladina, prek drugega hčerinskega podjetja, ki se je ukvarjalo z distribucijo medicinske opreme, domnevno vpleteno v nezakonite poslovne prakse. Godec je zatrdila, da naj bi bil njen namen proučiti ali je bil davkoplačevalski denar, pridobljen s prodajo medicinske opreme preusmerjen k financiranju tednika Mladina.[53]

Repovž je tekom pričanja zanikal Godčeve obtožbe in trdil, da je podjetje KB 1909 vstopilo v lastništvo Mladine, da bi se zagotovilo uredniško neodvisnost v času političnih pritiskov s strani vlade Godčevega strankarskega kolega Janeza Janše. Repovž je prav tako navedel da naj bi prevzem zagotovil osebno za tem ko je revijin predhodni večinski lastnik Franci Zavrl (prek svojega podjetja Pristop) rekel, da namerava revijo prodati PV Janševemu bratu v kolikor Repovž ne najde drugega kupca. Repovž je zatrdil da ni bil s strani novih lastnikov deležen še nobenega vtikanja v uredniško politiko kljub Mladinemu kritičnemu poročanju o spornih poslovnih praksah v slovenskemu zdravstvu. Repovž je Godčevo obtožil zlorabe svojih pooblastil za politične deskreditacije njega in revije, ki ji urednikouje. Do Godčevega zasliševanja Repovža so bili kritični tudi drugi člani komisje, ki so prav tako izrazili dvome glede njenih motivov.[53] Pri Društvu novinarjev Slovenije so zaslišanje obsodili, pri čemer so pri Društvu navedli, da dejanja politikov SDS dajejo izgled da je bil edini namen ustanovitve preiskovalne komisije diskreditacija revije in opozorili da je komisija od Mladine zahtevala predajo poslovno zaupnih dokumentov, pri čemer je komisija prekoračila svoja zakonska pooblastila.[54]

Pričanje pred odborom Evropskega parlamenta za pranje denarjaUredi

Novembra 2017 so politiki SDS sklicali in pričali pred posebnim odborom Evropskega parlamenta za preprečevanje pranja denarja glede domnevnega pranja denarja v slovenski državni NLB banki, ki naj bi s tem Iranu pomagala zaobiti mednarodne sankcije. Članom odbora so med drugim navedli: "Glede na ugotovitve institucij EU in ZDA je Iran uporabljal denar, opran v Sloveniji, za financiranje: materialov, potrebnih za gradnjo atomskih bomb, komponent za kemično orožje in za iranske vohune, ki so se infiltrirali v nuklearne, varnostne in obrambne institucije v EU in ZDA."[55]

Ena od evropskih parlamentarnih skupin je na pričanje pred odorom povabila tudi Mladininega političnega novinarja Boruta Mekino, da bi predstavil še drugo mnenje o zadevi. V odzivu na povabilo je odgovorni urednik z SDS-povezane Nova24TV spisal uredniški prispevek, v katerem je Mekino označil za brezvezniškega novinarja, Mladino pa kot "fake news" medij, ki je v lasti podjetji iz davčnih oaz, prav tako pa je revijo obtožil, da je je v posredno v lasti NLB. Članek je bil nato preveden v angleščino in razdeljen med člane odbora.[55][56] Mekina je v odzivu pozval člane odbora, naj o Mladini preberejo na Wikipediji.[57]

Mekina je v nagovoru odbora navedel, da SDS pretirava o resnosti afere iz političnih razlogov. V mednarodnem kontekstu naj bi bila količina opranega denarja zanemarljiva in proces manj problematičen; v takšno pranje denarja so bile v veliko večji meri vpletene številne evropske banke. Mekina je odboru tudi navedel da naj bi bil Anže Logar, ki je vodil parlamentarno preiskovalno komisijo o zadevi v Sloveniji in nagovoril odbor v imenu SDS, s podatki o domnevnem pranju denarja seznanjen že leta 2015, a naj bi SDS iz političnih razlogov začela dogajanje problematizirati šele malo pred parlamentarnimi volitvami leta 2018. Mekina je SDS prav tako obtožil večih skrajno zavajujočih oz. očitno lažnih izjav tekom nagovora odbora (vključno z navedbo, da naj bi bilo Logarjevo življenje zaradi njegovega dela ogroženo. Mekina je evropsko pranje denarja predstavil kot del večjega razhajanja zunanje politike Evrope in ZDA glede Bližnjega vzhoda. Mekina je odbor opomnil tudi, da je SDS "mednarodnega terorizma" leta 2010 podobno obtožila tudi Danila Turka. Svoj nagovor je zaključil z navedbo, da poskuša SDS ustvariti stanje izjemnih razmer v očeh mednarodnih ustanov, ki niso seznanjene z načinom delovanja stranke, v želji po političnih in volilnih izkupičkih.[58]

Karikatura Orbána in diplomatski spor z MadžarskoUredi

Mladina je že dlje znana po svojih provokativnih naslovnicah.[59][60][61][62] 22 marca 2019 je Mladina objavila številko z člankom o SDS-jevi podpori madžarskemu Fideszu, s katero so preprečili izključitev Fidesza iz Evropske ljudske stranke. Številka je na naslovnici upodabljala karikaturo madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbána med izvajanjem nacističnega pozdrava[63][64] in ročnim trakom madžarske zastave medtem ko ga ljubeče objemajo politiki SDS (pri čemer eden izmed njih drži slovensko zastavo z madžarskim trikolorjem).[63][65] O Mladinini naslovnici je nato poročalo več madžarskih madžarskih opozicijskih medijev.[66]

Na upodobitev Orbána sta se ostro odzvala madžarski ambasador v Sloveniji ter madžarski vladni predstavnik za stike z javnostjo.[64][67] Na pritožbo ambasadorja se je revija odzvala s šaljivo "popravljeno in prijazno" naslovnico, ki je po novem uprizarjala Orbána z rožo v laseh in oljčno vejico v roki,[68] medtem ko je Mladinin ilustrator objavil šaljivo "opravičilo".[69]

5. aprila je slovensko ministrstvo za zunanje zadeve zavrnilo uradni poziv madžarske ambasade glede Mladinine naslovnice. Ambasada je slovenske oblasti pozivala k pomoči madžarski vladi pri preprečevanju "podobnih incidentov" v prihodnosti.[65][70][71] Ministrstvo je v odzivu zapisalo da "dosledno spoštuje načelo svobode medijev in svobode izražanja ter ne posega v uredniško politiko posameznih slovenskih medijev, niti je ne ocenjuje".[70][72] Zahtevo Madžarske je obsodilo Društvno novinarjev Slovenije,[65] več poslancev vladajoče koalicije, predsednik države in predsednik vlade ter drugi vidni politiki.[73][74][75]

VsebinaUredi

Mladina je znana kot radikalna in kontroverzna revija, zaradi česar je bila že večkrat tožena.[76] Poleg politike je v reviji veliko člankov o religiji. Kritična je predvsem do rimskokatoliške cerkve, slovenskega kardinala Franca Rodeta, Opus Deia in drugih konservativnih struj v Cerkvi. V celoti podpira izgradnjo džamije v Ljubljani. Mladina je bila ena izmed eden izmed redkih slovenskih medijev, ki so objavili sporne karikature preroka Mohameda v letu 2006.[navedi vir]

Mladina vsako leto izvede dve do tri javne peticije vladi s pobiranjem podpisov.[navedi vir] Novinarji Mladine so na zanimiv način izračunali preteklo inflacijo.[77] Svoj čas je Mladina objavljala tudi razne »števce«, kot je recimo »števec smrti v Iraku«.[78]

Mladina na spletuUredi

Mladina je spletno prisotna od julija 2000. Po zadnji raziskavi merjenja obiskanosti spletnih strani (MOSS) jeseni 2007 je spletna Mladina dosegla 105.580 različnih uporabnikov. Stran je bila nazadnje prenovljena leta 2008. Spletna stran Mladine je v veliki meri arhiv (izbranih, ne vseh) vsebin iz tiskane Mladine. Temu je dodana dnevna vsebina, posamezni vsebinski sklopi, ki predvsem združujejo ali nadgrajujejo vsebinske sklope iz Mladin (npr. Proglas, Diareja in Parada) ter podatki o podjetju in uredništvu ter oglaševanje in trgovina. Razlogi za manjše število spletnih vsebin so bili predvsem finančni. Stroški vzdrževanja in razvoja so razmeroma visoki, prišteti pa je potrebno še plače oziroma honorarje avtorjem vsebin.[navedi vir]

Izjave tednaUredi

 
Ilustracija, Tomaž Lavrič

Mladina je 18. junija 1995 kot prva med slovenskimi mediji uvedla rubriko, v kateri so svoj prostor dobile izjave bolj in manj znanih ljudi. Poimenovala jo je preprosto – Izjave tedna. Leta 2005 je ob deseti obletnici rubrike na police knjigarn poslala knjigo, ki je po izidu Diareje 2003, že drugi del Mladinine trilogije, ki slovensko zgodovino predstavlja na nekoliko drugačen, hudomušen način. Knjiga zaobjema izjave, ki so zaznamovale preteklo desetletje. Nekatere med njimi so bistroumne, nekatere neumne, nekatere duhovite, nekatere duhamorne, nekatere zgodovinske, nekatere preveč zapletene, da bi si jih zapomnili ... Zaradi svojih kvalitet (v dobrem in slabem smislu) so dobile svoj prostor v knjigi. Izjave so prispevale praktično vse znane slovenske osebnosti iz sfere politike, športa, kulture in gospodarstva.[79]

Sokol in golobicaUredi

 
naslovnica stripa Sokol in Golobica

Strip Sokol in golobica se je najprej tedensko pojavljal v Mladini, potem pa je 18. septembra 2008 v Strip.art.nici Buch v Murglah izšel še v knjižni obliki. Izdanih je bilo okoli 1500 izvodov.[80] Strip ima 33 strani, razdeljen pa je v tri sklope (Usodna gora, Puščavske zvezde, Za vedno) s podnaslovom Epska romanca.[81] Pod strip sta se podpisala Lovro Matič (tekst) in Toto (ilustracije), za katerima pa se skriva pravi avtor stripa, znani ilustrator, Tomaž Lavrič.[82] Strip odkriva »skrivnosti iz temačnega zakulisja slovenske visoke politike« in »razgalja nežna čustva in vroče strasti, ki vodijo usodne odločitve naših voditeljev«, je obenem tudi poln humorja, akcije in erotike. Zgodba govori o Janezu Janši in Urški Bačovnik.[83] V stripu nastopa še cela garnitura aktualnih obrazov s slovenske politične scene, romanca pa ima srečen konec.[84]

Delo je vredno pozornosti, kajti velja za redek primer nežne, epske, romantične, ljubezenske, predvsem pa ostre in direktne politične satire pri nas.[navedi vir]

LastništvoUredi

Po spremembi jugoslovanske zakonodaje leta 1989, ki je omogočila privatizacijo družbenega premoženja, so novinarji in uredniki Mladine uspeli ustanoviti samostojno zasebno medijsko družbo. Mladina je tako postala eno prvih zasebnih podjetji v Sloveniji. Prvi lastniki so postali bivši in nekdanji sodelavci (kolumnisti, komentatorji, novinarji, fotografi, lektorji, itd.). Leta 1990 je bila ustanovljena delniška družba; solastniki so imeli manjše podobno velike lastniške deleže.[85]

Kmalu po osamosvojitvi je izpad prodaje in prihodkov privedel do sprememb v lastništvu. Ustvaril se je nepregleden notranji lastniški trg. Lastniki so deleže prodajali ob odhodu od revije ali iz osebnih finančnih razlogov. Prihajalo je do slamnatih lastnikov.[85]

Leta 2002 se je Mladina pridružila založniški družbi Infomediji; kljub združitvi je lastništvo ostalo nepregledno. Leta 2007 je večinski delež Mladine prevzelo podjetje KB 1909 osnovano v Gorici. KB 1909 je bila prav tako zaprta delniška družba in lastništvo tako ni bilo javno razvidno. Lastništvo je bilo razkrito šele ko so morali vodilni pričati pred preiskovalno parlamentarno komisijo zaradi suma vpletenosti v sporno trgovanje z žilnimi opornicami. Zaradi likvidacije KB 1909 je bil večinski delež Mladine za časa marca 2019 ponovno na prodaj, a je moč pričakovati, da bo lastništvo ostalo nepregledno tudi v prihodnosti.[85]

Znani sodelavciUredi

Skozi zgodovino je Mladino soustvarjalo kar nekaj znanih in uglednih imen, kot so: Gregor Tomc, Slavoj Žižek, Janez Janša, Tomaž Mastnak, Vlasta Jalušič, Jurij Gustinčič, Bernard Nežmah, Marcel Štefančič Jr., Matevž Krivic, Tomaž Lavrič, Erik Valenčič, N'toko, Neue Slowenische Kunst.[navedi vir]

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 1,2 Cox, John K. (June 2004). Slovenia: Evolving Loyalties. Routledge. ISBN 9781134478989.
  2. Europe Against The Current 1985–1989
  3. Jill Benderly and Evan Kraft, Independent Slovenia (New York: NY, 1994) 95
  4. Colarič, Helena. "PREISKOVALNO NOVINARSTVO V SLOVENIJI - ANALIZA PRIMERA PETEK" (PDF).
  5. Bulc, Špela. "Vodilni slovenski novinarji 20. stoletja v časopisju" (PDF).
  6. Arjen Molen (2015-08-30), The Death Of Yugoslavia 1/6 Enter Nationalism - BBC Documentary, pridobljeno dne 2019-04-07
  7. Cox, John K. (June 2004). Slovenia: Evolving Loyalties. Routledge. ISBN 9781134478989.
  8. 8,0 8,1 8,2 8,3 [1]
  9. David H. Weaver; Lars Willnat (2012). The Global Journalist in the 21st Century. Routledge. str. 284. ISBN 978-0-415-88576-8. Pridobljeno dne 16 November 2014.
  10. "Srečko Kosovel: Moja pesem". www.biblos.si. Pridobljeno dne 2019-04-07.
  11. "Srečko, Srečko, kako si vedel?". Dnevnik. Pridobljeno dne 2019-04-07.
  12. http://imaginarymuseum.org/ETS/ETSeng.html
  13. "EXHIBITION | Mladina 1980s - MG+MSUM". www.mg-lj.si. Pridobljeno dne 2019-04-07.
  14. [2]
  15. Cox, John K. (June 2004). Slovenia: Evolving Loyalties. Routledge. ISBN 9781134478989.
  16. John K Cox, Slovenia: Evolving Loyalties. (New York: NY, 2005) 77
  17. Europe Against The Current 1985–1989
  18. "How a Slovenian Magazine Found Yugoslavia's Weak Spot - Transitions Online". www.tol.org. Pridobljeno dne 2019-04-07.
  19. Cox, John K. (June 2004). Slovenia: Evolving Loyalties. Routledge. ISBN 9781134478989.
  20. "EXHIBITION | Mladina 1980s - MG+MSUM". www.mg-lj.si. Pridobljeno dne 2019-04-07.
  21. John K Cox, Slovenia: Evolving Loyalties. (New York: NY, 2005) 77
  22. "How a Slovenian Magazine Found Yugoslavia's Weak Spot - Transitions Online". www.tol.org. Pridobljeno dne 2019-04-07.
  23. [3]
  24. [4]
  25. 25,0 25,1 Cox, John K. (June 2004). Slovenia: Evolving Loyalties. Routledge. ISBN 9781134478989.
  26. 26,0 26,1 "EXHIBITION | Mladina 1980s - MG+MSUM". www.mg-lj.si. Pridobljeno dne 2019-04-07.
  27. 27,0 27,1 27,2 "How a Slovenian Magazine Found Yugoslavia's Weak Spot - Transitions Online". www.tol.org. Pridobljeno dne 2019-04-07.
  28. "Plakatna afera". Mladina.si. Pridobljeno dne 2019-04-07.
  29. "A Slovenian poster challenged Yugoslavia's Communist orthodoxy". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-04-07.
  30. John K Cox, Slovenia: Evolving Loyalties. (New York: NY, 2005) 77
  31. 31,0 31,1 Arjen Molen (2015-08-30), The Death Of Yugoslavia 1/6 Enter Nationalism - BBC Documentary, pridobljeno dne 2019-04-07
  32. John K Cox, Slovenia: Evolving Loyalties. (New York: NY, 2005) 71
  33. 33,0 33,1 John K Cox, Slovenia: Evolving Loyalties. (New York: NY, 2005) 77
  34. 34,0 34,1 "JBTZ spet za rešetkami". zurnal24.si (hrvaščina). Pridobljeno dne 2019-04-06.
  35. Europe Against The Current 1985–1989
  36. "Europe Against The Current 1985-1989". imaginarymuseum.org. Pridobljeno dne 2019-04-07.
  37. Sabrina P Ramet and Danica Fink-Hafner, Democratic Transition in Slovenia. (Texas: Texas A&M University Press, 2006) 31
  38. Cox, John K. (June 2004). Slovenia: Evolving Loyalties. Routledge. ISBN 9781134478989.
  39. 39,0 39,1 39,2 39,3 39,4 "How a Slovenian Magazine Found Yugoslavia's Weak Spot - Transitions Online". www.tol.org. Pridobljeno dne 2019-04-07.
  40. "SDS v Orbanovem objemu". Mladina.si. Pridobljeno dne 2019-04-07.
  41. Martine Robinson Beachboard; John C. Beachboard (2006). "Implications of Foreign Ownership on Journalistic Quality in a Post-Communist Society: The Case of Finance" (PDF). Informing Science Journal. 9. Pridobljeno dne 28 November 2014.
  42. [5]
  43. [6]
  44. [7]
  45. "Politični prsti v oglaševalskem kolaču". Mladina.si. Pridobljeno dne 2019-04-07.
  46. "J. J.? Ne, hvala!". Mladina.si. Pridobljeno dne 2019-04-07.
  47. "Nagrada Prešernovega sklada tudi za Mladininega striparja in karikaturista Tomaža Lavriča". Mladina.si. Pridobljeno dne 2019-04-07.
  48. "EXHIBITION | Mladina 1980s - MG+MSUM". www.mg-lj.si. Pridobljeno dne 2019-04-07.
  49. "Mladinina naslovnica kot grafit v Kataloniji". Mladina.si. Pridobljeno dne 2019-04-07.
  50. "Rojstvo države". Mladina.si. Pridobljeno dne 2019-04-07.
  51. "Evropsko sodišče: Tedniku Mladina kršena pravica do svobode izražanja". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-04-06.
  52. Ropac, Iva (2018-10-08). "Zadnja beseda ustavnemu sodišču in ESČP". www.delo.si. Pridobljeno dne 2019-04-06.
  53. 53,0 53,1 "Godčeva: Zakaj Repovža ne zanima, kdo vse je lastnik Mladine?". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-04-07.
  54. "Obsojamo poskuse diskreditacije Mladine". Društvo novinarjev Slovenije (angleščina). 2016-11-17. Pridobljeno dne 2019-04-08.
  55. 55,0 55,1 "Novo klicanje trojke". Mladina.si. Pridobljeno dne 2019-04-07.
  56. "Mekina, a hack journalist from Mladina, slanders Nova24TV in the European parliament while keeping silent about the fact that NLB is an indirect owner of Mladina and that the magazine is financed by overpaid medical material". Nova24TV. 2017-12-01. Pridobljeno dne 2019-04-07.
  57. "Borut Mekina". www.facebook.com. Pridobljeno dne 2019-04-07.
  58. "Novo klicanje trojke". Mladina.si. Pridobljeno dne 2019-04-07.
  59. Cox, John K. (June 2004). Slovenia: Evolving Loyalties. Routledge. ISBN 9781134478989.
  60. "A Slovenian poster challenged Yugoslavia's Communist orthodoxy". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-04-05.
  61. "How a Slovenian Magazine Found Yugoslavia's Weak Spot - Transitions Online". www.tol.org. Pridobljeno dne 2019-04-05.
  62. "EXHIBITION | Mladina 1980s - MG+MSUM". www.mg-lj.si. Pridobljeno dne 2019-04-05.
  63. 63,0 63,1 "Hungary's attempt to control Slovenian media". Mladina.si. Pridobljeno dne 2019-04-05.
  64. 64,0 64,1 "Predstavnik madžarske vlade o Mladini: Primerjave med Orbánom in nacizmom so nesprejemljive". Mladina.si. Pridobljeno dne 2019-04-05.
  65. 65,0 65,1 65,2 "Slovenia dismisses Hungary embassy protest of Orban cartoon".
  66. "Mladinina naslovnica je hit na Madžarskem". Mladina.si. Pridobljeno dne 2019-04-05.
  67. "Odziv madžarske veleposlanice na Mladinino poročanje o demokraciji na Madžarskem". Mladina.si. Pridobljeno dne 2019-04-05.
  68. "Popravljena in prijazna naslovnica". Mladina.si. Pridobljeno dne 2019-04-05.
  69. "Opravičilo". Mladina.si. Pridobljeno dne 2019-04-05.
  70. 70,0 70,1 Bayer, Lili (2019-04-05). "Hungary and Slovenia in diplomatic row over censorship request". POLITICO. Pridobljeno dne 2019-04-05.
  71. "STA: Madžarska z diplomatsko noto nad Mladinino naslovnico". www.sta.si. Pridobljeno dne 2019-04-05.
  72. "Madžarska protestirala pri slovenskem zunanjem ministrstvu zaradi Mladinine naslovnice". Dnevnik. Pridobljeno dne 2020-05-23.
  73. "DNS: Madžarska diplomatska nota zaradi Mladinine naslovnice dokaz resnosti razmer v Evropi". siol.net. Pridobljeno dne 2019-04-05.
  74. "Madžarska protestirala pri slovenskem zunanjem ministrstvu zaradi Mladinine naslovnice". Dnevnik. Pridobljeno dne 2019-04-05.
  75. STA, Suzana Kos, L. Z. , V. U. (2019-04-05). "FOTO:Repovž: Nota madžarske ambasadorke nam kaže, s kom ima opraviti slovenska država". www.delo.si. Pridobljeno dne 2019-04-05.
  76. [8]
  77. [9]
  78. [10]
  79. [11]
  80. http://www.dnevnik.si/novice/vase_novice/1042206855
  81. http://www.radiostudent.si/article.php?sid=16517
  82. http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1321690
  83. http://forum.striparna.com/viewtopic.php?t=2807&postdays=0&postorder=asc&start=0
  84. http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/epska-sokol-in-golobica.html
  85. 85,0 85,1 85,2 "Povzetek preiskave: Mladina kot primer ranljivosti medijev v Sloveniji • Pod črto". Pod črto. 2019-07-02. Pridobljeno dne 2020-05-14.

ViriUredi

  • Mićić, Aleksandar. Cenzura v tisku - Mladina in oblast od 1985 do osamosvojitve, diplomsko delo. Ljubljana, 2004.
  • Revija Mladina (številka 50). Ljubljana, 12.12.2008

Zunanje povezaveUredi