Fidesz
Fidesz – madžarska državljanska zaveza (madžarsko: Fidesz – Magyar Polgári Szövetség) je madžarska politična stranka. Njen aktualni predsednik je Viktor Orban.[13] Stranka je trenutna vladna stranka na Madžarskem.
Fidesz – madžarska državljanska zaveza Fidesz – Magyar Polgári Szövetség | |
---|---|
Predsednik | Viktor Orbán |
Podpredsednik | |
Ustanovljena | 30. marec 1988 |
Sedež | 1088 Budimpešta, VIII. Szentkirályi cesta 18. |
Podmladek | Fidelitas |
Ideologija | |
Narodna pripadnost | Fidesz–KDNP |
Evropska pripadnost | Evropska ljudska stranka[12] (1996–2021) |
Mednarodna pripadnost | |
Evropska parlamentarna skupina | Evropska ljudska stranka (1996 do 2021) |
Barva | oranžna |
Parlament | 117 / 199
|
Evropski parlament | 12 / 21
|
Svetniki v okrožjih | 245 / 419
|
Strankarska zastava | |
Spletno mesto | |
www.fidesz.hu |
Stranka je bila ustanovljena leta 1988, kot stranka mladih liberalcev, ki so nasprotovali komunistični oblasti. Od leta 2010 je najmočnejša stranka v madžarskem parlamentu, saj na skupni listi s Krščansko demokratsko ljudsko stranko tvori večino. Večino ima tudi v madžarskih okrožjih, ne pa tudi v mestih. Danes stranka predstavlja konservativna stališča.
Zaradi samovoljnosti, ki ni bila v skladu s skupno evropsko politiko ter politiko Evropske ljudske stranke, ki ji Fidesz pripada, je bila stranka marca 2019 začasno suspendirana iz Evropske ljudske stranke.[14] Po tem, ko je ELS želela spremeniti poslovnik in omogočiti možnost izključitve poslanske skupine, s katero je v nesoglasju, je stranka Fidesz 3. marca 2021, pred glasovanjem o spremembi poslovnika, sama izstopila iz parlamentarne skupine Evropske ljudske stranke.[15][16] Orban je po izstopu pozval k nastajanju novega združenja evropskih desnih strank.[17][18] 18. marca 2021 je Fidesz še dokončno izstopil tudi iz Evropske ljudske stranke.[19]
Iz stranke izhaja tudi madžarski predsednik János Áder.
Seznam predsednikov
uredi# | Predsednik | Mandat | Opombe | ||
---|---|---|---|---|---|
Začetek | Konec | ||||
1 | Viktor Orbán | 18. april 1993 | 29. januar 2000 | Predsednik vlade (1998–2002) | |
2 | László Kövér | 29. januar 2000 | 6. maj 2001 | ||
3 | Zoltán Pokorni | 6. maj 2001 | 3. julij 2002 | ||
4 | János Áder | 3. julij 2002 | 17. maj 2003 | Predsednik Madžarske (2012–) | |
5 | Viktor Orbán | 17. maj 2003 | danes | Predsednik vlade (2010–) |
Evropske volitve
urediVolitve | Število vseh glasov | Odstotek | Osvojeni mandati |
---|---|---|---|
2004 | 1.457.750 | 47,4 % | 12 / 24
|
2009 | 1.632.309 | 56,36 % | 13 / 22
|
2014 | 1.193.991 | 51,48 % | 11 / 21
|
2019 | 1.824.220 | 52,56 % | 12 / 21
|
Glej tudi
urediSklici
uredi- ↑ Nordsieck, Wolfram (2018). »Hungary«. Parties and Elections in Europe.
- ↑ 2,0 2,1 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka
<ref>
; sklici, poimenovaniHloušekKopeček
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči). - ↑ 3,0 3,1 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka
<ref>
; sklici, poimenovaniBakke
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči). - ↑ Buckley, Neil (7. februar 2011). »Orban drags Hungary through rapid change«. Financial Times. Pridobljeno 12. oktobra 2019.
- ↑ Horvath, Attila (2016). From Anti-communism to Anti-EUism: Faces of Fidesz's Euroscepticism. UACES 46th Annual Conference. University Association for Contemporary European Studies.[mrtva povezava]
- ↑ Hegedüs, Daniel (27. maj 2019). »Can the right in East and West unite?«. International Politics and Society. Pridobljeno 12. oktobra 2019.
- ↑ Petsinis, Vassilis (23. februar 2019). »'It is also the economy, stupid!' The rise of economic euroscepticism in Central and Eastern Europe«. openDemocracy. Pridobljeno 12. oktobra 2019.
- ↑ András, Bíró; Tamás, Boros; Áron, Varga. »Euroszkepticizmus Magyarországon« (PDF). Policy Solutions (v madžarščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 6. septembra 2015.
- ↑ Bieling, Hans-Jürgen (2015). »Uneven development and 'European crisis constitutionalism', or the reasons for and conditions of a 'passive revolution in trouble'«. V Jäger, Johannes; Springler, Elisabeth (ur.). Asymmetric Crisis in Europe and Possible Futures: Critical Political Economy and Post-Keynesian Perspectives. Routledge. str. 110. ISBN 978-1-317-65298-4.
- ↑ Schöpflin, György (2013). »Hungary: the Fidesz Project«. Aspen Review Central Europe. Št. 1. Pridobljeno 12. oktobra 2019.
- ↑ Bozóki, András (2015). »Chapter 1: Broken Democracy, Predatory State, and Nationalist Populism«. V Krasztev, Péter; Van Til, Jon (ur.). The Hungarian Patient: Social Opposition to an Illiberal Democracy. Central European University Press. str. 21.
- ↑ de la Baume, Maïa; Bayer, Lili (21. marec 2019). »Hungary's Orbán clings on to Europe's power center«. Politico. Pridobljeno 21. marca 2019.
- ↑ »Fidesz.hu | Fidesz frakció«. fidesz.hu. Pridobljeno 26. februarja 2020.
- ↑ »Orban se je opravičil, a bil jasen: Fidesz stališč ne bo spreminjal«. RTVSLO.si. Pridobljeno 26. februarja 2020.
- ↑ »Orbanov Fidezs uradno izstopil iz EPP«. www.24ur.com. Pridobljeno 3. marca 2021.
- ↑ »Po izstopu iz EPP-ja se Fidesz o novi skupini pogovarja s skrajno desnico«. RTVSLO.si. Pridobljeno 5. marca 2021.
- ↑ »Orban po izstopu Fidesza iz EPP poziva k oblikovanju nove evropske desnice«. SiolNET. 4. marec 2021. Pridobljeno 6. marca 2021.
- ↑ »Orban po izstopu Fidesza iz EPP poziva k oblikovanju nove evropske desnice«. 24ur.com. 4. marec 2021. Pridobljeno 6. marca 2021.
- ↑ »Fidesz izstopil iz Evropske ljudske stranke«. www.24ur.com. Pridobljeno 19. marca 2021.