Milan Apih - Jure, slovenski komunist, partizan prvoborec, pesnik, pisatelj * 4. november 1906, Celje, † 9. februar 1992, Ljubljana.

Milan Apih
Portret
Rojstvo4. november 1906({{padleft:1906|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})
Celje
Smrt9. februar 1992({{padleft:1992|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:9|2|0}}) (85 let)
Ljubljana
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicskladatelj, partizan, častnik, politik

Leta 1925 je maturiral na učiteljišču v Mariboru. Pred 2. svetovno vojno je bil zaradi politične dejavnosti večkrat zaprt in konfiniran (4 leta v Sremski Mitrovici, 9 mesecev v Bileči). Rezervni polkovnik JLA Apih je leta 1932 postal član KPS. 1941 se je pridružil NOB.

Postal je vodja kulturno-umetniškega odseka ZAVNOHa, vodja odseka za ljudsko prosveto SNOS in sekretar propagandne komisije OF. Leta 1945 je postal načelnik oddelka pri Ozni za Slovenijo, 1946–1950 načelnik materialno-finančnega oddelka pri Udbi za Jugoslavijo. Nato je bil pomočnik ministra za trgovino FLRJ, direktor Radio Ljubljana (1954–1956), predsednik OLO Maribor (1957–1959), poslanec v Skupščini SRS (1960–1963), sodnik ustavnega sodišča SRS (1963–1975).

Je avtor več pesmi (Nabrusimo kose, 1936; Bilečanka, 1940), člankov, dveh spominskih zapisov (Sredi pušk in bajonetov, 1962; Enajsta šola Andreja Klasa, 1982) in pesniške zbirke Sredi polja drevo, 1990.

V 80ih letih je javno podprl in v polemiki branil idejo o narodni spravi, ki jo je predlagala Spomenka Hribar. Ob 100-letnici rojstva mu je posvetila Zapis v drobno priznanje in zahvalo, DELO, 4.11.2006.

Odlikovanja uredi

Viri uredi

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi

  • Vurnik Blaž. »Apih Milan«. Novi Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.