Milan Ževart
Milan Ževart, slovenski zgodovinar, * 16. april 1927, Podkraj pri Velenju, † 24. september 2006, Slovenj Gradec.
| Milan Ževart | |
|---|---|
| Rojstvo | 16. april 1927 Podkraj pri Velenju |
| Smrt | 24. september 2006 (79 let) Slovenj Gradec |
| Narodnost | slovenska |
| Področja | zgodovina |
| Ustanove | Muzej narodne osvoboditve Maribor, Pedagoška akademija v Mariboru, Filozofska fakulteta v Ljubljani |
| Alma mater | Filozofska fakulteta v Ljubljani |
| Poznan po | proučevanje nemške okupacije na Štajerskem |
| Pomembne nagrade | red zaslug za ljudstvo, red dela, Valvasorjeva nagrada |
Življenje in delo
urediOd 1938 je obiskoval gimnazijo v Celju, 1941 prenehal šolanje zaradi okupacije. Od avgusta 1943 je delal kot aktivist OF v okrajih Šentilj pod Turjakom, Lovrenc na Pohorju, Slovenj Gradec in Šoštanj. Od 1944 je bil nekaj časa borec v Tomšičevi brigadi. Po demobilizaciji julija 1945 je nadaljeval šolanje na celjski klasični gimnaziji, 1947 maturiral, in nadaljeval s študijem zgodovine in geografije. Leta 1952 je diplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti (FF) in prav tam 1974 tudi doktoriral z disertacijo Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini. V letih 1958−1991 je bil ravnatelj Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru. Tu je od 1952-1991 tudi poučeval na klasični gimnaziji, Pedagoški akademiji in kasneje na PEF. Leta 1985 je bil na FF v Ljubljani izvoljen za rednega profesorja novejše zgodovine.
Ževart se je v svojem znanstvenoraziskovalnem delu posvetil zlasti raziskavam nemški okupaciji in NOB na slovenskem Štajerskem (Po sledovih narordnoosvobodilne vojne v mariborskem okraju, 1962; Poslovilna pisma žrtev za svobodo, 1978; Štirinajsta na Štajerskem, 1981; Lackov odred, 1988; ter nekaterim vprašanjem v obdobju 1914-1941 (prevrat 1918 na mariborskem območju, nemška mobilizacija med 2. svetovno vojno in odpor proti njej). Njegova bibliografija obsega preko 400 enot.[1] Bil je član številnih komisij zgodovinske stroke (npr. za zgodovino Maribora, za sodobno zgodovino, za zgodovino KPS in KPJ), uredniških odborov, svetov ustanov, družbenopolitičnih teles v Mariboru, Sloveniji in Jugoslaviji. V letih 1963–1965 je bil poslanec skupščine SFRJ. Za svoje delo je prejel več priznanj in odlikovanj.
Priznanja in odlikovanja
uredi- Red zaslug za ljudstvo s srebrno zvezdo (1953)
- Red dela z zlatim vencem (1965)
- Srebrno odlikovanje OF (1974)
- Nagrada vstaje slovenskega naroda (1977 in 1989)
- Nagrada ob dnevu borca (1978)
- Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo (1982).
Viri
uredi- ↑ Enciklopedija Slovenije. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Zunanje povezave
urediFerenc Tone. »Ževart Milan«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
