Wikipedija

Ovulacija

sprostitev zrelega jajčeca iz jajčnika

Ovulacija (lat. ovulatio) je proces sproščanja zrelega jajčeca (jajčne celice) iz počenega folikla in sledeča izločitev skozi predrto steno ženskega jajčnika.[1][2][3] Navadno se ovulacija odvije v sredini obdobja med dvema menstruacijama (na štirinajsti dan[4][3]).[1]

Ovulacija se odvije pod vplivom luteinizirajočega hormona (LH), ki povzroči sprostitev oocite (še nezrele jajčne celice) iz jajčnika..

Čas uredi

V povprečju ovulacija poteče 14,6 dni po začetku menstruacijskega ciklusa, točen čas dogodka pa je močno odvisen od posameznice. Pri 95 odstotkih žensk se ovulacija odvije v obdobju med 8,2 in 20,5 dni po začetku menstrualnega cikla.[5] Dnevi v bližini ovulacije veljajo za najbolj plodne dni.[6][7]

Značilnosti uredi

Ovulacija je ena izmed glavnih faz menstruacijskega ciklusa, ki sledi folikularni fazi.[8][3] V folikularni fazi poteče razvoj različnih tipov foliklov; primarni folikli se pretvorijo v sekundarne folikle, nakar se ti spremenijo v terciarne ali Graafove folikle. Med zoritvijo jajčnikovih foliklov se pod vplivom adenohipofiznega folikle stimulirajočega hormona (FSH ali filotropina) debeli folikularni epitel (foliklova teka ali theca folliculi[9]). Za Graafov folikel je značilna s tekočino napolnjena notranjost (lat. liquor follicularis), ki vsebuje veliko hialuronske kisline (hialurona) in proteoglikanov, njegov zunanji ovoj pa je večplasten in sestoji iz granuloznih celic (celice granuloze[10]). Na predelu, imenovanem cumulus oophorus, se med številnimi granuloznimi celicami (v tem primeru imenovanimi žarkasta krona ali corona radiata) nahaja oocita (še nezrela jajčna celica), ki je obdana z glikoproteinsko pelucido (lat. zona pelucida). Celice žarkaste krone preko različnih povezav zoreči oociti dovajajo potrebna hranila.[11][3]

Potek uredi

Ob končani zoritvi Graafovega folikla se ta premakne do jajčnikove ovojnice, nakar pride do ovulacije (sprostitve iz folikla in nato počenega jajčnika[1][2]), ki jo vzpodbudi pritisk tekočine znotraj folikla in delovanje encimov.[11] Na pojav ovulacije vpliva tudi hipofizni luteinizirajoči hormon (LH ali lutropin).[12][13] Jajčno celico in nekaj obkrožajočih folikularnih celic tok tekočine, ki izteka iz počenega folikla, odnese v jajcevod, kjer se jajčece ujame na tanke resaste izrastke, fimbrije jajcevoda. Sesalna sila nato jajčno celico prenese do ampule jajcevoda (lat. ampulla tubae uterinae[14]), kjer se lahko ob prisotnosti spermijev odvije oploditev. Če do oploditve ne pride v približno dvanajstih urah, jajčece propade in se iz telesa odstrani med menstruacijo.[11][15][16]

Tipi ovulacije uredi

Poleg normalne ovulacije je mogoče umetno (denimo s pomočjo zdravil) sprožiti izredno ovulacijo, ki se imenuje provocirana ovulacija (lat. ovulatio provocata).[1] Navadno vsak mesec v jajčniku dozori le en folikel[15], možna pa je tudi še ena izredna ovulacija, tako imenovana paraciklična (zunajciklična) ovulacija (lat. ovulatio paracyclica), ki se odvije v istem menstrualnem ciklu kot redna ovulacija.[1]

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 »Termania - Slovenski medicinski slovar - ovulácija«. www.termania.net. Pridobljeno 31. maja 2021.
  2. ↑ 2,0 2,1 »Ovulacija - Fran/Etimološki«. Fran. Pridobljeno 31. maja 2021.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 Anselme, Bruno; Richard, Daniel; Novak, Tone; Pristovnik, Franjo (1999). Biologija človeka : anatomija, fiziologija, zdravje (1., 1. natis izd.). Ljubljana: DZS. ISBN 86-341-1808-8. OCLC 445133606.
  4. ↑ Koyama, Atsuko; Hagopian, Laura; Linden, Judith (Januar 2013). »Emerging Options for Emergency Contraception«. Clinical Medicine Insights: Reproductive Health (v angleščini). Zv. 7. str. CMRH.S8145. doi:10.4137/CMRH.S8145. ISSN 1179-5581. PMC 3888080. PMID 24453516.
  5. ↑ Geirsson, R. T. (1. maj 1991). »Ultrasound instead of last menstrual period as the basis of gestational age assignment«. Ultrasound in Obstetrics & Gynecology: The Official Journal of the International Society of Ultrasound in Obstetrics and Gynecology. Zv. 1, št. 3. str. 212–219. doi:10.1046/j.1469-0705.1991.01030212.x. ISSN 0960-7692. PMID 12797075.
  6. ↑ Allen, Denise Roth (2004). Managing motherhood, managing risk : fertility and danger in West Central Tanzania (1. izd.). Ann Arbor: University of Michigan Press. ISBN 978-0-472-02258-8. OCLC 606910035.
  7. ↑ Rosenthal, Martha S. (2013). Human sexuality : from cells to society. Belmont, CA. ISBN 978-0-618-75571-4. OCLC 742510222.
  8. ↑ »Menstrual cycle | betterhealth.vic.gov.au«. www.betterhealth.vic.gov.au (v angleščini). Pridobljeno 31. maja 2021.
  9. ↑ »Termania - Slovenski medicinski slovar - téka«. www.termania.net. Pridobljeno 31. maja 2021.
  10. ↑ »Termania - Slovenski medicinski slovar - célica«. www.termania.net. Pridobljeno 31. maja 2021.
  11. ↑ 11,0 11,1 11,2 Faller, Adolf; Schünke, Gabriele; Taub, Ethan (2004). The human body : an introduction to structure and function (1. izd.). Stuttgart: Georg Thieme. ISBN 978-3-13-129271-1. OCLC 56415097.
  12. ↑ »Termania - Slovenski medicinski slovar - lutropín«. www.termania.net. Pridobljeno 31. maja 2021.
  13. ↑ Marieb, Elaine N. (2013). Anatomy & physiology : books a la carte edition. [Place of publication not identified]: Benjamin-Cummings. ISBN 0-321-88760-3. OCLC 925519737.
  14. ↑ »Termania - Slovenski medicinski slovar - ampúla«. www.termania.net. Pridobljeno 31. maja 2021.
  15. ↑ 15,0 15,1 Pocajt, Marjan; Moškrič, Jože (1996). Anatomija in fiziologija za medicinske šole (Popravljena in dopolnjena izd., 10. natis izd.). Ljubljana: DZS. ISBN 86-341-1840-1. OCLC 444811253.
  16. ↑ Young, Barbara (2006). Wheater's functional histology : a text and colour atlas (5. izd.). [Edinburgh?]: Churchill Livingstone/Elsevier. ISBN 0-443-06850-X. OCLC 62891495.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ovulacija&oldid=5991760«