Jukatan (polotok)

Polotok v Srednji Ameriki

Polotok Jukatan (/ ˌjuːkəˈtɑːn, španščina Península de Yucatán), v jugovzhodni Mehiki loči Karibsko morje od Mehiškega zaliva s severno obalo na ov Jukatanskem prelivu. Polotok leži vzhodno od Tahuantepeške ožine, severovzhodne geografske razdelitve, ki ločuje regijo Srednja Amerika od ostale Severne Amerike. Površina je približno 181.000 km² in je skoraj v celoti sestavljena iz apnenca.[1]

Satelitska slika polotoka Jukatan
Lega v Srednji Ameriki

EtimologijaUredi

O pravilni izpeljavi besede Yucatán se pogosto razpravlja. Frančiškanski zgodovinar iz 17. stoletja Diego López de Cogolludo ponuja zlasti dve teoriji.[2] V prvi je Francisco Hernández de Córdoba, ki je prvič prispel na polotok leta 1517, poizvedel za ime nekega naselja in odgovor v jeziku Yucatec Majev je bil 'Ne razumem', kar je Špancem zvenelo kot Yucatán. Obstajajo številne možnosti tega, kar bi domačini dejansko lahko povedali, med njimi mathan cauyi athán, tectecán, ma'anaatik ka t'ann in ci u t'ann. [3][4] To zgodbo o izvoru je prvič povedal Hernán Cortés v svojih pismih Karlu V. Kasneje zgodovinarja Motolinia in Francisco López de Gómara iz 16. stoletja prav tako ponavljata to različico. V nekaterih različicah odprava ni tista, ki jo je vodil Córdoba, ampak eno leto kasneje, ko jo je vodil Juan de Grijalva.[5] Druga glavna teorija je, da je ime na nek način povezano s pridelkom manioke, kot je zapisal Bernal Díaz del Castillo. Druge teorije trdijo, da je izpeljanka iz majevske besede yokat'an, ki pomeni govorca jezika chol ali nepravilen nahuatl izraz yokatlan kot domnevno 'mesto bogastva' (yohcāuh ni mogoče povezati s tlán).[6]

ZgodovinaUredi

PrazgodovinaUredi

Na polotoku Jukatan je krater Chicxulub, ki ga je na koncu krede, pred 66 milijoni let ustvaril asteroid s premerom približno 10 do 15 kilometrov.

MajiUredi

Glavni članek: Maji.
 
Reliefna karta polotoka Jukatan, ki prikazuje glavna arheološka najdišča Majev.

Polotok Jukatan predstavlja pomemben delež starodavne majevske nižine in je bil osrednje mesto civilizacije Majev. Majevska kultura se je razširila tudi južno od polotoka Jukatan v Gvatemalo, Honduras in v visokogorje zvezne države Chiapas.[7] Po celotnem polotoku je veliko arheoloških najdišč Majev; nekatera bolj znana so Chichen Itza, Coba, Tulum in Uxmal.[8] Avtohtoni Maji in mestici z delnim majevskim poreklom predstavljajo zajeten del prebivalstva v regiji, tam se pogosto govorijo majevski jeziki.

Španska zasedbaUredi

Glavni članek: Španska zasedba Jukatana.

Arheološke najdbeUredi

Leta 2020 je podvodna arheološka odprava, ki jo je vodil Jerónimo Avilés, izkopala jamo Chan Hol v bližini arheološkega najdišča Tulum v državi Quintana Roo na polotoku in razkrila okostje ženske, stare približno 30 let, ki je živela pred vsaj 9900 leti. Glede na kraniometrične meritve naj bi se lobanja ujemala z mezocefalnim vzorcem, tako kot ostale tri lobanje, najdene v jamah Tulum. Tri različne brazgotine na lobanji ženske so pokazale, da jo je zadelo nekaj trdega in so ji bile zlomljene kosti lobanje. Njena lobanja je imela tudi kraterju podobne deformacije in deformacije tkiva, ki jih je povzročil bakterijski sorodnik sifilisa.[9]

Po mnenju vodilnega raziskovalca študije Wolfganga Stinnesbecka: »Zdi se, kot da bi se tej ženski zelo težko končalo življenje in je bila zelo nesrečna. Očitno je to špekulativno, toda glede na travme in patološke deformacije na lobanji se zdi, da verjeten scenarij, da je bila morda izključena iz svoje skupine in je bila umorjena v jami ali pa je v jami ostala zato, da bi tam umrla«.[10]

Novoodkrito okostje je bilo od mesta Chan Hol 2 oddaljeno 140 metrov. Čeprav so arheologi domnevali, da so potapljači našli ostanke pogrešane Chan Hol 2, je analiza dokazala, da so bile te domneve napačne. Stinnesbeck je nove kosti primerjal s starimi fotografijami Chan Hol 2 in pokazal, da obe okostji predstavljata različne posameznike.[11]

Zaradi njihovih značilnosti soizvajalec študije Samuel Rennie nakazuje, da sta med prehodom iz pleistocena v holocen v Mehiki živeli vsaj dve morfološko raznoliki skupini ljudi.[12]

Trenutna upravaUredi

Polotok obsega mehiške zvezne države Jukatan, Campeche in Quintana Roo, pa tudi gvatemalsko departma Peten in skoraj ves Belize.

PrebivalstvoUredi

Prebivalstvo na polotoku Jukatan se v vseh delih polotoka zelo razlikuje. Gostota prebivalstva in etnična sestava sta dva dejavnika, ki vplivata na celotno populacijo. Najbolj naseljeno območje je Mérida v državi Jukatan, pa tudi območja, ki obkrožajo to regijo. Najmanj naseljen del polotoka je Quintana Roo, država, ki se nahaja na jugovzhodu Mehike. Glede na etnično sestavo večino prebivalstva sestavljajo Maji in mestici.

GospodarstvoUredi

 
Cantarell
 
Lega "Prstana Cenotes" na Yucatanu.

V poznem zgodovinskem in zgodnjem modernem obdobju je bil polotok Jukatan v glavnem območje za gojenje živine, sečnjo lesa, pridobivanje chicle in agave Agave fourcroydes. Od 1970-ih je polotok Jukatan svoje gospodarstvo preusmeril v turizem, zlasti v mehiški zvezni državi Quintana Roo. Poleg turizma je še en pomemben vir zaslužka na polotoku tudi sečnja, pa tudi chicle industrija, posebej v Belizeju. Nafto so našli tudi v nekaterih delih Jukatana, kar je prineslo več gospodarskih priložnosti.[13] Nekdaj majhna ribiška vasica Cancun na severovzhodu polotoka je zrasla v cvetoče mesto. Riviera Maya, ki se razteza vzdolž vzhodne obale polotoka med Cancúnom in Tulumom, ima več kot 50.000 postelj. Najbolj znane lokacije so nekdanje ribiško mesto Playa del Carmen, ekološki parki Xcaret in Xel-Há ter ruševine Majev Tulum in Coba.

GeologijaUredi

 
Sediment ob polotoku Jukatan..

Polotok je izpostavljeni del večje plošče Jukatan, ki jo sestavljajo karbonatne in topne kamnine, ki so večinoma apnenci, čeprav so dolomit in evaporiti tudi prisotni v različnih globinah. Celoten polotok Jukatan je neomejena ravno ležeča kraška pokrajina. V severnih nižinah so zelo razširjene ponikalnice, ki jih lokalno imenujejo cenote.

Po Alvarezovi hipotezi je množično izumrtje dinozavrov na prehodu iz krede v paleogeno obdobje (meja K - Pg) pred 65 milijoni let povzročil vpliv padca asteroida nekje v karibski kotlini. Globoko zakopan krater Chicxulub je osredotočen na severni obali polotoka v bližini mesta Chicxulub. Zdaj znani Obroč cenotes, geološka zgradba, sestavljena iz ponikalnic, razporejenih v polkrogu, orisuje enega od udarnih valov tega udarnega dogodka. Obstoj kraterja podpirajo različni dokazi pa tudi prisotnost udarnih ostankov, kot so šokiran kremen in tektiti, vrsta stekla, ki je nastalo v času udarca meteorita.[14]

Arrowsmithova polica je potopljena polica ob severovzhodnem koncu polotoka.[15]

Vodni viriUredi

Glavni članek: Cenote.

Zaradi izredne kraške narave celotnega polotoka je severna polovica brez rek. Tam, kjer so prisotna jezera in močvirja, je voda močvirnata in na splošno neuporabna, v sušnem obdobju pa presahne. Zaradi njegove obalne lege je celoten polotok podložen z obsežnim stratificiranim obalnim vodonosnikom, kjer leča sladke vode, nastala iz meteorne vode, plava na vrhu vdirajoče slane vode z obalnega roba. Na tisoče ponikalnic, znanih kot cenote po celotni regiji, omogoča dostop do sistema podzemne vode. Na cenote se že dolgo zanašajo starodavni in sodobni Maji.[16]

RastlinstvoUredi

Tropski gozd je prevladujoč naravni rastlinski tip polotoka Jukatan. Meje med severno Gvatemalo (El Petén), Mehiko (Campeche in Quintana Roo) in zahodnim Belizejem še vedno zasedajo največji neprekinjeni pasovi tropskega gozda v Srednji Ameriki. Vendar pa te gozdove močno krčijo.

PodnebjeUredi

Tako kot večina Karibov tudi polotok leži znotraj Atlantskega orkanskega pasu in je s skoraj enakomerno ravnim terenom občutljiv na te velike nevihte, ki prihajajo z vzhoda. Območje so opustošili številni orkani, kot je orkan Gilbert, orkan Emily, orkan Wilma in orkan Dean.

Močne nevihte, imenovane nortes, se lahko hitro spustijo na polotok Jukatan v katerem koli letnem času. Čeprav te nevihte območje obremenjujejo z močnim dežjem in močnim vetrom, so po navadi kratkotrajne in se po približno eni uri razjasni. Povprečni odstotek dni z dežjem na mesec se giblje od mesečno najnižjih 7 % aprila do najvišjih 25 % oktobra. Vetrovi imajo lahko hladilni učinek, vlaga je na splošno visoka, zlasti na preostalih območjih deževnega gozda.[17]

Sklici in viriUredi

  1. McColl, R. W. (2005). Encyclopedia of World Geography. New York: Facts On File. str. 1002–1003. ISBN 0816057869.
  2. Mayr, Renate Johanna (2014). Belize : tracking the path of its history : from the heart of the Maya Empire to a retreat for buccaneers, a safe-haven for ex-pirates and pioneers, a crown colony and a modern nation. LIT Verlag Münster. str. 36. ISBN 9783643904812. Pridobljeno dne February 9, 2020.
  3. Kane, Njord (2016). The Maya: The Story of a People. Spangenhelm Publishing. ISBN 9781943066049. Pridobljeno dne February 9, 2020.
  4. González, John Morán; Lomas, Laura (2018). The Cambridge History of Latina/o American Literature. Cambridge University Press. str. 36. ISBN 9781316873670. Pridobljeno dne February 9, 2020.
  5. Beding, Silvio A. (2016). The Christopher Columbus encyclopedia. Springer. str. 304. ISBN 9781349125739. Pridobljeno dne February 9, 2020.
  6. Hajovsky, Ric (2011). "How Yucatan got its name". Everything Cozumel. Pridobljeno dne February 3, 2020.
  7. Scheffel, Richard L.; Wernet, Susan J., ur. (1980). Natural Wonders of the World. United States of America: Reader's Digest Association, Inc. str. 420. ISBN 0-89577-087-3.
  8. "Yucatan map".
  9. Stinnesbeck, Wolfgang; Rennie, Samuel R.; Olguín, Jerónimo Avilés; Stinnesbeck, Sarah R.; Gonzalez, Silvia; Frank, Norbert; Warken, Sophie; Schorndorf, Nils; Krengel, Thomas; Morlet, Adriana Velázquez; González, Arturo González (2020-02-05). "New evidence for an early settlement of the Yucatán Peninsula, Mexico: The Chan Hol 3 woman and her meaning for the Peopling of the Americas". PLOS ONE (angleščina). 15 (2): e0227984. doi:10.1371/journal.pone.0227984. ISSN 1932-6203. PMC 7001910. PMID 32023279.
  10. cowie, ashley. "9,900-Year-Old Skeleton Found in Mexican Cenote Rewrites History". www.ancient-origins.net (angleščina). Pridobljeno dne 2020-03-19.
  11. PLOS (2020-02-05). "9,900-Year-Old Skeleton Discovered in Submerged Mexican Cave Has a Distinctive Skull". SciTechDaily (angleščina). Pridobljeno dne 2020-03-19.
  12. February 2020, Laura Geggel-Associate Editor 05. "9,900-year-old skeleton of horribly disfigured woman found in Mexican cave". livescience.com (angleščina). Pridobljeno dne 2020-03-19.
  13. "Yucatán Peninsula | peninsula, Central America". Encyclopedia Britannica (angleščina). Pridobljeno dne 2020-12-10.
  14. "Chicxulub Crater and Ring of Cenotes". Karst Geochemistry and Hydrogeology (angleščina). 2018-04-04. Pridobljeno dne 2020-12-08.
  15. Arrowsmith Bank, Undersea Features - Geographical Names
  16. BBC: Planet Earth (2006 TV series) , part 4: Caves.
  17. [1]
  • Juan Luis Pena Chapa, Manuel Martin Castillo, and Juan Carlos Gonzalez Avila, The Performance of the Economy of the Yucatan Peninsula from 1970–1993 [2]
  • Marcio L. Teixeira,The Impact of the Geologic History of the Yucatán Peninsula on the Present Day Aquifer,2004 [3]
  • Angelo Heilprin,Observations on the Flora of Northern Yucatan [4]

Zunanje povezaveUredi

19°22′00″N 89°12′00″W / 19.36667°N 89.20000°W / 19.36667; -89.20000Koordinati: 19°22′00″N 89°12′00″W / 19.36667°N 89.20000°W / 19.36667; -89.20000