Galicija (Španija)

Dežela v severozahodu Španije

Galicija (/ ɡəˈlɪʃ (i) ə /; galicijščina Galicia [ɡaˈliθjɐ] ali Galiza [ɡaˈliθɐ];[a] špansko Galicia, portugalsko Galiza) je avtonomna skupnost Španije in zgodovinska narodnost po španski zakonodaji.[2] Leži na severozahodnem delu Iberskega polotoka in vključuje province La Coruña, Lugo, Ourense in Pontevedra.

Galicija

Galicia ali
Cabo Ortegal (Spain).jpg
Zastava Galicija
Zastava
Grb Galicije
Grb
Himna: Os Pinos - ("Borovci")
Karta Galicije
Lega Galicije v Španiji in Iberskem polotoku
Koordinati: 42°30′N 8°06′W / 42.5°N 8.1°W / 42.5; -8.1Koordinati: 42°30′N 8°06′W / 42.5°N 8.1°W / 42.5; -8.1
DržavaŠpanija
Glavno mestoSantiago de Compostela
ProvincaA Coruña, Lugo, Ourense, in Pontevedra
Upravljanje
 • VrstaPrenesena vlada v ustavni monarhiji
 • TeloHunta de Galicia
Površina
 • Skupno29.574,4 km2
Rang7. (5,8 % Španije)
Prebivalstvo
 (2018)
 • Skupno2.701.743
 • Rang5. (6 % Španije)
 • Gostota91 preb./km2
DemonimiGalicijci
galego, -ga (galicijščina)
gallego, -ga (španščina)
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
ISO 3166 code
ES-GA
Area code+34 98-
Statut avtonomije1936
28. april 1981
Uradni jezikigalicijščina, španščina
ZavetnikSveti Jakob
HDI (2019)0,902[1]
very high · 9.
Spletna stran[Xunta de Galicia Xunta de Galicia]

Galicija leži ob Atlantski obali. Na jugu meji na Portugalsko, na vzhodu na španske avtonomne skupnosti Kastilja in Leon ter Asturijo, na zahodu na Atlantski ocean in na severu na Biskajski zaliv. Leta 2018 je imela 2.701.743 prebivalcev in skupno površino 29.574 km2. Galicija ima več kot 1660 km obale[3], vključno s svojimi obalnimi otoki in otočki, med njimi otoki Cíes, Ons, Sálvora, otok Cortegada, ki skupaj tvorijo Atlantski otoški galicijski narodni park, ter največji in najbolj naseljen, A Illa de Arousa.

ToponimiUredi

Ime Galicia izhaja iz latinskega toponima Callaecia, kasneje Gallaecia, povezano z imenom starodavnega keltskega plemena, ki je prebivalo severno od reke Douro, Gallaeci ali Callaeci v latinščini ali Καλλαϊκoί (Kallaïkoí) v grščini.[4] Ti Callaeci so bili prvo pleme na tem območju, ki je pomagalo Luzitancem proti napadalcem Rimljanom. Rimljani so svoje ime uporabljali za vsa ostala plemena na severozahodu, ki so govorila isti jezik in živela enako življenje.[5]

Toponimijo imena so že od 7. stoletja preučevali avtorji, kot je Isidor Seviljski, ki je zapisal, da so “Galicijci zaradi svoje svetle kože tako imenovani Gali«, ki so ime povezali z grško besedo za mleko. V 21. stoletju so nekateri učenjaki (J. J. Moralejo, Carlos Búa) ime starih Callaecev izvlekli bodisi iz proto-indoevropskega *kl (H) -no- za hrib [6], prek lokalne relacijske končnice -aik-, ki je prav tako potrjena v kceltiberščini, kar pomeni 'hrib (ljudje)'; ali pa iz protokeltskega *kallī- za 'gozd', kar pomeni 'gozdni (ljudje)'.[7] Kakor koli že, Galicija, ki sama po sebi izhaja iz etničnega imena ‘’Kallaikói, pomeni »dežela Galicijev«.

Drugi nedavni predlog prihaja od jezikoslovca Francesca Benozza, potem ko je v številnih keltskih besedah s pomenom 'kamen' ali 'skala' identificiral koren gall- / kall-, kot sledi: gall (stara irščina), gal (srednji valižanščina), gailleichan (škotsko-galsko), kailhoù (bretonsko), galagh (manško) in gall (galsko). Zato Benozzo razlaga etnonim Callaeci kot 'kamniti ljudje' ali 'ljudje, ki delajo s kamnom', glede na graditelje starodavnih megalitov in kamnitih tvorb, tako pogostih v Galiciji.[8]

Ime se je razvilo v srednjem veku od Gallaecia, včasih napisane Galletia, do Galicije. V 13. stoletju je s pisnim pojavom galicijskega jezika Galiza postala najbolj običajna pisna oblika imena države, ki jo je v 15. in 16. stoletju nadomestila sedanja oblika Galicia, kar je tudi črkopis imena v španščini. Zgodovinsko poimenovanje Galiza je spet postalo priljubljeno konec 19. in prve tri četrtine 20. stoletja in se še danes pogosto uporablja. Lokalna vlada Hunta de Galicia uporablja Galicia. Kraljeva galicijska akademija, institucija, pristojna za urejanje galicijskega jezika, ki je Galiza sicer priznala kot legitimno sedanje ime, je izjavila, da je edino uradno ime države Galicia.[9]

Zaradi zgodovine in kulture Galicije z mitologijo se je dežela imenovala »Terra Meiga« (dežela čarovnic).[10]

ZgodovinaUredi

V antiki se je Galicija imenovala Gallaecia in je bila rimska provinca. V 5. stoletju so jo zasedli Svebi, 585 podredili Zahodni Goti, v 8. stoletju pa Mavri. Pozneje je postala srednjeveška država. Danes je ena od 17. avtonomnih skupnosti v Španiji, razdeljena na štiri province: A Coruña, Pontevedra, Ourense in Lugo. Površina Galicije meri 29.512 km² in ima okoli 2,7 milijona prebivalcev[11], večji del Galijcev in Galezov, ki so po jeziku sorodni Portugalcem. Glavno mesto je Santiago de Compostela.

Galicija je hribovita pokrajina z zelo razčlenjeno obalo in obilico padavin. Prebivalstvo se ukvarja predvsem z poljedelstvom, živinorejo in ribolovom. Glavna pristanišča so: A Coruña, Vigo in Ferrol.

SkliciUredi

  1. "Sub-national HDI – Area Database – Global Data Lab". hdi.globaldatalab.org (angleščina). Pridobljeno dne 14 June 2021.
  2. "Galicia, a historic nationality, constitutes itself as an autonomous community for accessing to its self-government", "Galicia, nacionalidade histórica, constitúese en Comunidade Autónoma para acceder ó seu autogoberno" Statute of Autonomy of Galicia (1981), 1.
  3. "Límites e posición xeográfica". Instituto Galego de Estatística. Pridobljeno dne 19 July 2012.
  4. Moralejo, Juan J. (2008). Callaica nomina : estudios de onomástica gallega (PDF). A Coruña: Fundación Pedro Barrié de la Maza. str. 113–148. ISBN 978-84-95892-68-3.
  5. Luján, Eugenio R. (2000): "Ptolemy's 'Callaecia' and the language(s) of the 'Callaeci', in Ptolemy: towards a linguistic atlas of the earliest Celtic place-names of Europe : papers from a workshop sponsored by the British Academy, Dept. of Welsh, University of Wales, Aberystwyth, 11–12 April 1999, pp. 55–72. Parsons and Patrick Sims-Williams editors.
  6. Búa, Carlos (2018). Toponimia prelatina de Galicia. Santiago de Compostela: USC. str. 213. ISBN 978-84-17595-07-4.
  7. Curchin, Leonard A. (2008) Estudios GallegosThe toponyms of the Roman Galicia: New Study. CUADERNOS DE ESTUDIOS GALLEGOS LV (121): 111.
  8. Benozzo, F. (2018) "Uma paisagem atlântica pré-histórica. Etnogénese e etno-filologia paleo-mesolítica das tradições galega e portuguesa", in proceedings of Jornadas das Letras Galego-Portuguesas 2015–2017, DTS, Università di Bologna and Academia Galega da Língua Portuguesa, pp. 159–170.
  9. Fraga, Xesús (8 June 2008). "La Academia contesta a la Xunta que el único topónimo oficial es Galicia" [The Academy responds to the Xunta saying that the only official toponym is Galicia]. La Voz de Galicia. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4 March 2016.
  10. "Legends of the Camino de Santiago | Terra meiga | Santiago Ways". Agencia de Viajes Mejor Valorada del Camino de Santiago. 7 May 2017.
  11. "Galicia 2018". datosmacro.com (španščina). Pridobljeno dne 2018-04-18.

Zunanje povezaveUredi