Kvark t
Kvark t (tudi kvark vrh ali resnica) (oznaka ) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji). Ima električni naboj enak +2/3 in maso okoli 172,04 GeV/c2. Prištevamo ga med fermione s spinom 1/2. Njegov antidelec je antikvark t (ima naboj -2/3). Podobno kot drugi kvarki, nosi enega izmed treh barvnih nabojev.
| Sestava: | osnovni delec |
| Statistika: | fermionska |
| Skupina: | kvark |
| Generacija: | tretja |
| Interakcija: | močna, šibka, elektromagnetna, gravitacija, |
| Simbol(i): | |
| Antidelec: | antikvark t () |
| Predpostavil: | Makoto Kobajaši, Tošihide Maskava (1973) [1] |
| Odkril: | sodelovanje CDF in DØ (1995) (Fermilab) |
| Masa: | okoli 4 GeV/c2 |
| Razpadni delec: | kvark b (99,8%), kvark s (017%), kvark d (0,007%) |
| Električni naboj: | +2/3 e0 |
| Barvni naboj: | da |
| Spin: | 1/2 |
| Šibki izospin: | levosučni: 1/2, desnosučni: 0 |
| Šibki hipernaboj: | levosučni: +1/3, desnosučni: 4/3 |
Zgodovina uredi
Kvark t sta teoretično predvidevala v letu 1973 japonska fizika Makoto Kobajaši (rojen 1944) in Tošihide Maskava (rojen 1940), da bi pojasnila kršitev simetrije CP in razpad kaonov [1] Imeni dno in vrh (za kvark t) je uvedel izraelski fizik Haim Harari (rojen 1940) [2] leta 1975. Z obema izrazoma je hotel nadaljevati z načinom imenovanja kvarkov glede na usmerjenost komponente šibkega izospina Kvark t je bil odkrit leta 1995 v Fermilabu (v okviru poskusov CDF in DØ).
Opombe in sklici uredi
- ↑ 1,0 1,1 M. Kobayashi, T. Maskawa (1973). »CP-Violation in the Renormalizable Theory of Weak Interaction«. Progress of Theoretical Physics. Zv. 49, št. 2. str. 652–657. doi:10.1143/PTP.49.652. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. decembra 2008. Pridobljeno 27. avgusta 2010.
- ↑ D.H. Perkins (2000). Introduction to high energy physics. Cambridge University Press. str. 8. ISBN 0521621968.
Zunanje povezave uredi
- Odkritje kvarka t (angleško)
- Kvark t na Hyperphysics (angleško)
- Kvark t Arhivirano 2010-09-17 na Wayback Machine. (angleško)
