Kvark t (tudi kvark vrh ali resnica) (oznaka ) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji). Ima električni naboj enak +2/3 in maso okoli 172,04 GeV/c2. Prištevamo ga med fermione s spinom 1/2. Njegov antidelec je antikvark t (ima naboj -2/3). Podobno kot drugi kvarki, nosi enega izmed treh barvnih nabojev.

kvark t
Sestava: osnovni delec
Statistika: fermionska
Skupina: kvark
Generacija: tretja
Interakcija: močna,
šibka,
elektromagnetna,
gravitacija,
Simbol(i):
Antidelec: antikvark t ()
Predpostavil: Makoto Kobajaši,
Tošihide Maskava (1973) [1]
Odkril: sodelovanje CDF in (1995) (Fermilab)
Masa: okoli 4 GeV/c2
Razpadni delec: kvark b (99,8%),
kvark s (017%),
kvark d (0,007%)
Električni naboj: +2/3 e0
Barvni naboj: da
Spin: 1/2
Šibki izospin: levosučni: 1/2,
desnosučni: 0
Šibki hipernaboj: levosučni: +1/3,
desnosučni: 4/3

Zgodovina

uredi

Kvark t sta teoretično predvidevala v letu 1973 japonska fizika Makoto Kobajaši (rojen 1944) in Tošihide Maskava (rojen 1940), da bi pojasnila kršitev simetrije CP in razpad kaonov [1] Imeni dno in vrh (za kvark t) je uvedel izraelski fizik Haim Harari (rojen 1940) [2] leta 1975. Z obema izrazoma je hotel nadaljevati z načinom imenovanja kvarkov glede na usmerjenost komponente šibkega izospina Kvark t je bil odkrit leta 1995 v Fermilabu (v okviru poskusov CDF in ).

Opombe in sklici

uredi
  1. 1,0 1,1 M. Kobayashi, T. Maskawa (1973). »CP-Violation in the Renormalizable Theory of Weak Interaction«. Progress of Theoretical Physics. Zv. 49, št. 2. str. 652–657. doi:10.1143/PTP.49.652. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. decembra 2008. Pridobljeno 27. avgusta 2010.
  2. D.H. Perkins (2000). Introduction to high energy physics. Cambridge University Press. str. 8. ISBN 0521621968.

Zunanje povezave

uredi