Operacija Zavezniška sila

operacija, s katero je zveza NATO prislila Slobodana Miloševića, da preneha izvajati politično represijo nad Albanci na Kosovu ter da umakne svojo vojsko s Kosova


Operacija Zavezniška sila (angleško Operation Allied Force) je naziv za letalsko-raketno operacijo med vojno na Kosovu, s katero je zveza NATO želela Zvezno republiko Jugoslavijo prisiliti v umik s Kosova in preprečiti srbsko etnično čiščenje Albancev. Operacija se je začela 24. marca in končala z zmago zveze NATO 10. junija 1999.

V operaciji uničen most pri Ostružnici

Ozadje uredi

Intervencijo NATO je spodbudilo nasilje in etnično čiščenje Albancev na Kosovu, kar je sprožilo humanitarno krizo v regiji. V vojni na Kosovu so Srbi ubili med 1500[1] in 2131 vojakov.[2] Ubitih je bilo 10.317 civilistov (85% od teh kosovskih Albancev), okoli 848.000 pa jih je bilo izgnanih s Kosova.[3] Dejanja ZR Jugoslavije so sprožila mednarodno ogorčenje.[4][5] Zaradi nasprotovanja Rusije in Kitajske, ki sta nakazali, da bi v primeru glasovanja uporabili pravico veta, je bila intervencija sprožena brez odobritve Varnostnega sveta ZN.[6]

Potek uredi

24. marca 1999 so ZDA v okviru zveze NATO začele letalske in raketne napade na ZR Jugoslavijo z namenom prisiliti varnostne sile države k umiku s Kosova. Ko enotedensko bombardiranje ni značilneje škodovalo varnostnim silam, je zveza NATO izvedla več napadov na civilne objekte in infrastrukturo širom Srbije, med njimi napad z grafitnimi bombami na elektroenergetske objekte, ki je povzročil razpad elektroenergetskega sistema v državi.

Operacija je bila končana po 79 dneh s podpisom vojaško-tehniškega sporazuma med zvezo NATO in Vojsko Jugoslavije, s katerim so bile določene potankosti umika varnostnih sil Jugoslavije s Kosova.

Žrtve uredi

Sile NATO so v operaciji ubile približno 1000 vojakov ZR Jugoslavije.[7] NATO v bitkah ni utrpel nobene smrtne žrtve, 2 vojaka pa sta umrla v nesreči helikopterja[8] in trije so bili zajeti.[9]

 
Območja na Kosovu in v južnem delu ožje Srbije, kjer so sile NATO uporabile naboje z osiromašenim uranom.

Poročilo Human Rights Watch navaja oceno, »da je bilo v devetdesetih ločenih incidentih v Operaciji Zavezniška sila ubitih najmanj 489 in največ 528 civilistov«. Med žrtvami so bili tudi begunci. Med 278 in 317 (56 % - 60 % vseh ubitih) jih je bilo ubitih na Kosovu, medtem ko jih je v ostalih delih Srbije bilo 201 (od tega 5 v Vojvodini), v Črni gori pa 8. Skoraj dve tretjini vseh registriranih civilnih smrtnih žrtev izvira iz 12 incidentov, kjer je bilo potrjenih nad 10 mrtvih.[10]

Opombe uredi

  1. Daalder, Ivo H.; O'Hanlon, Michel E. (2000). Winning Ugly: NATO's War to Save Kosovo (2004 izd.). Washington, D.C.: Brookings Institution Press. str. 151. ISBN 978-0815798422. Arhivirano iz spletišča dne 11. januarja 2023. Pridobljeno 2. januarja 2021 – prek Google Books.
  2. »Kosovo Memory Book Database Presentation and Expert Evaluation« (PDF). Humanitarian Law Center. 4. februar 2015. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 12. novembra 2020. Pridobljeno 2. januarja 2021.
  3. Judah, Tim (1997). The Serbs: History, Myth and the Destruction of Yugoslavia (2009, 3rd izd.). New Haven, Connecticut: Yale University Press. str. 150. ISBN 978-0-300-15826-7. Pridobljeno 3. januarja 2021 – prek Google Books. the Serbian police began clearing ... people [who] were marched down to the station and deported... the UNCHR registered 848,000 people who had either been forcibly expelled or had fled
  4. Jordan, Robert S. (2001). International organizations: A comparative approach to the management of cooperation. Greenwood Publishing Group. str. 129. ISBN 9780275965495.
  5. Yoshihara, Susan Fink (2006). »Kosovo«. V Reveron, Derek S.; Murer, Jeffrey Stevenson (ur.). Flashpoints in the War on Terrorism. Routledge. str. 67–68. ISBN 9781135449315.
  6. O'Connell, Mary Ellen (2000). »The UN, NATO, and International Law after Kosovo«. Human Rights Quarterly. 22 (1): 57–89. doi:10.1353/hrq.2000.0012. ISSN 0275-0392. JSTOR 4489267. S2CID 146137597.
  7. Miljević, Nada; Marković, Mirjana; Todorović, Dragana; Cvijović, Mirjana; Dušan, Golobočanin; Orlić, Milan; Veselinović, Dragan; Biočanin, Rade (2001). »Uranium content in the soil of the Federal Republic of Yugoslavia after NATO intervention« (PDF). Archive of Oncology. 9 (4): 245-249. Pridobljeno 31. marca 2024.
  8. »BBC News | World | Two die in Apache crash«. news.bbc.co.uk. Pridobljeno 3. maja 2024.
  9. »Washingtonpost.com: Army Details Capture of 3 Soldiers«. www.washingtonpost.com. Pridobljeno 18. novembra 2023.
  10. The Crisis in Kosovo, HRW