Lihtenštajn
Kneževina Lihtenštajn (tudi Liechtenstein, nemško Fürstentum Liechtenstein) je majhna celinska država v Srednji Evropi, med Švico na zahodu in Avstrijo (Predarlsko) na vzhodu. Kot gorska država je priljubljeno središče za zimske športe. Znana je tudi kot davčna oaza. Je šesta najmanjša neodvisna država na svetu, večja je le od dežel kot so Vatikan, Monako, Nauru, Tuvalu in San Marino.
Kneževina Lihtenštajn Fürstentum Liechtenstein
| |
|---|---|
 Zastava
 Grb
| |
| Himna: Oben am jungen Rhein (nemško) Nad mladim Renom | |
 Lega Lihtenštajna (temno zelena) na Evropski celini (siva) | |
| Glavno mesto | Vaduz |
| Uradni jeziki | nemščina |
| Vlada | parlamentarna ustavna monarhija |
• knez: | Janez Adam II. |
| Daniel Risch | |
| Površina | |
• skupaj | 160 km2 (191.) |
• voda (%) | 2,7 |
| Prebivalstvo | |
• ocena 2019 | 38.557 (188.) |
| HDI (2018) |  0,917· 18. |
| Valuta | Švicarski frank (CHF) |
| Časovni pas | UTC +1 (CET) |
• poletni (DST) | UTC +2 (CEST) |
| Klicna koda | 423 |
| Internetni TLD | .li |
PoimenovanjeUredi
Država je poimenovana po plemiški družini Liechtenstein (Lihtenštajn) iz 12. stoletja, ki je neodvisni vojvodini zavladala leta 1719, ko se je združila z v Vaduzu že navzočo rodbino Šelenberških (Schellenberg). Rodbina izhaja z gradu Liechtenstein, v 12. stoletju zgrajenega v bližini Dunaja, katerega ime pomeni »Lahek kamen«.[1]
Državna ureditevUredi
Ustava iz leta 2003 opredeljuje Lihtenštajn za ustavno dedno monarhijo na demokratični in parlamentarni osnovi. Leta 1989 je državni poglavar postal knez Hans Adam II., ki ima pravico potrjevati zakone, imenovati državne uradnike in razpustiti deželni zbor. Dne 15. 08. 2004 je nekatere državniške pravice in dolžnosti prenesel na svojega sina in naslednika kneza Aloisa. Izvršno oblast ima vlada, ki jo imenuje deželni knez na predlog deželnega zbora.
Upravna delitevUredi
Lihtenštajn je upravno razdeljen na enajst občin (nemško Gemeinde, množina Gemeinden), ki jih večinoma sestavlja en sam kraj:
GeografijaUredi
Na zahodu državo omejuje reka Ren. Na vzhodu in jugu se razprostirajo verige gorovja Rätikona, visoke do 2500 m. Proti severu se odpira Samnaital, proti jugovzhodu dolini Valorsch in Malbun. Dolina reke Lawena se usmerja proti Renu. Najvišji vrh je Grauspitze (2599 m) na meji s švicarskim kantonom Graubünden. Za podnebje so značilna topla poletja in razmeroma mile zime. Najpomembnejše naselitveno območje je na vzhodnem delu Renske nižine, kjer pridelujejo žito, sadje, krompir in tobak. Na gorskih območjih se ukvarjajo z živinorejo. Na podnebno ugodnih sončnih pobočjih raste vinska trta.
Glej tudiUredi
SkliciUredi
- ↑ Kladnik, Drago, Perko, Drago, Dobrovoljc, Helena, Volk Bahun, Manca, Urbanc, Mimi, Orožen Adamič, Milan (2013). Slovenska imena držav.
Zunanje povezaveUredi
- Zgodovina Lihtenštajna Arhivirano 2011-02-19 na Wayback Machine.
- Liechtenstein 2016 Country Review by Country Watch (angleško)
 | Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |