Odpre glavni meni

Švica ima 26 kantonov, ki imajo status zveznih dežel federacije. Vsak kanton je bil popolnoma neodvisna dežela[1] s svojimi mejami, vojsko in denarno valuto, vse do ustanovitve Švicarske federacije leta 1848. Najmlajši ustanovljeni kanton je Jura, ki se je odcepil od kantona Bern leta 1979[2].

V 16. stoletju je Staro Švicarsko konfederacijo sestavljalo 13 kantonov dveh karakteristik: šest deželnih (ali gozdnih) kantonov in sedem mestnih (ali urbanih) kantonov. Čeprav so tehnično pripadali Svetemu rimskemu cesarstvu, so v resnici postali neodvisni po tem, ko je bil leta 1499 v bitki pri Dornachu poražen cesar Maksimilijan.

SeznamUredi

Kantoni so razvrščeni v vrstnem redu, enakem kot v zvezni ustavi.

zastava okrajšava kanton od leta glavno mesto populacija[1] površina[2] gostota[3] št.občin[4] uradni jeziki
  ZH Zürich 1351 Zürich 1.307.567 1.729 701 171 nemščina
  BE Bern 1353 Bern 962.982 5.959 158 395 nemščina, francoščina
  LU Lucern 1332 Lucern 363.475 1.493 233 96 nemščina
  UR Uri 1291 Altdorf 34.989 1.077 33 20 nemščina
  SZ Schwyz 1291 Schwyz 141.024 908 143 30 nemščina
  OW Obwalden (Obwald) 1291 Sarnen 33.997 491 66 7 nemščina
  NW Nidwalden (Nidwald) 1291 Stans 40.287 276 138 11 nemščina
  GL Glarus 1352 Glarus 38.237 685 51 25 nemščina
  ZG Zug 1352 Zug 109.141 239 416 11 nemščina
  FR Fribourg 1481 Fribourg 263.241 1.671 141 168 francoščina, nemščina
  SO Solothurn 1481 Solothurn 250.240 791 308 125 nemščina
  BS Basel-Stadt (Basel-mesto) 1501 (del Basla do leta 1833) Basel 185.227 37 5.072 3 nemščina
  BL Basel-Landschaft (Basel-dežela) 1501 (del Basla do leta 1833) Liestal 269.145 518 502 86 nemščina
  SH Schaffhausen 1501 Schaffhausen 74.527 298 246 32 nemščina
  AR Appenzell Ausserrhoden 1513 (del Appenzella do leta 1597) Herisau / Trogen[5] 52.654 243 220 20 nemščina
  AI Appenzell Innerrhoden 1513 (del Appenzella do leta 1597) Appenzell 15.471 173 87 6 nemščina
  SG St. Gallen (St. Gall) 1803 St. Gallen 465.937 2.026 222 88 nemščina
  GR Graubünden (Grisons) 1803 Chur 188.762 7.105 26 203 nemščina, retoromanščina, italijanščina
  AG Aargau (Argovia) 1803 Aarau 581.562 1.404 388 229 nemščina
  TG Thurgau (Thurgovia) 1803 Frauenfeld / Weinfelden[6] 238.316 991 229 80 nemščina
  TI Ticino 1803 Bellinzona 328.580 2.812 110 190 italijanščina
  VD Vaud 1803 Lausanne 672.039 3.212 188 376 francoščina
  VS Valais 1815 Sion 298.580 5.224 53 153 francoščina, nemščina
  NE Neuchâtel 1815 Neuchâtel 169.782 803 206 62 francoščina
  GE Ženeva 1815 Ženeva 438.177 282 1.442 45 francoščina
  JU Jura 1979 (prej del kantona Bern) Delémont 69.555 838 82 83 francoščina
  CH Švica   Bern 7.593.494 41.285 174 2.715 nemščina, francoščina, italijanščina, retoromanščina

Dvočrkovne kratice za švicarske kantone so v pogosti uporabi, npr. na avtomobilskih registracijah in na ISO 3166-2 kodah (s pridevkom »CH-«, npr. CH-SZ za kanton Schwyz).

Viri in opombeUredi