Wikipedija

Keir Starmer

britanski pravnik in politik; predsednik vlade Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske (od leta 2024)

Sir Keir Rodney Starmer, britanski politik, * 2. september 1962, London, Združeno kraljestvo.

Sir Keir Starmer
KCB KC MP
Predsednik vlade Združenega kraljestva
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
5. julij 2024
MonarhKarel III.
NamestnikAngela Rayner
PredhodnikRishi Sunak
Osebni podatki
RojstvoKeir Rodney Starmer
(1962-09-02) 2. september 1962 (62  let)
Southwark, London, Anglija
Politična strankaLaburistična stranka
Zakonci
​
(por. 2007)​
Otroci2
Bivališče10 Downing Street, London
Alma mater{{Plainlist|
Poklicodvetnik, politik, pravoznanec
Podpis
Spletna strankeirstarmer.com Uredite to na Wikipodatkih

Julija 2024 je postal predsednik vlade Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.[1] Od leta 2024 je tudi vodja britanske Laburistične stranke, pred tem je bil med letoma 2020 in 2024 vodja opozicije.

Starmer je študiral pravo na Univerzi v Leedsu, nato pa je nadaljeval študij na Univerzi Oxford, kjer je pridobil kvalifikacijo za odvetnika. Kot pravnik se je specializiral za področje človekovih pravic, zaradi česar je kmalu pridobil ugled. Svojo kariero je nadaljeval v različnih odmevnih primerih in zastopal posameznike, ki so bili žrtve nepravičnosti. Leta 2008 je postal generalni državni tožilec Anglije in Walesa, kjer je uvedel reforme za večjo transparentnost in modernizacijo kazenskega pregona. Starmer se je posvečal tudi akademskim dejavnostim in pisal članke o pravnih vprašanjih, povezanih s pravicami posameznikov in transparentnostjo.

Kot vodja Laburistične stranke se je Starmer zavzel za reformo in preobrazbo stranke, da bi jo vrnil k zmernejši, osredinsko usmerjeni politiki. Znan je po svoji zavzetosti za socialno pravičnost, pravno državo ter obljubi o obnovitvi zaupanja v stranko po volilnih porazih pod Corbynovim vodstvom.

Mladost in izobraževanje

uredi
 
Reigate Grammar School (na sliki 2009), kjer je bil Starmer učenec

Starmer, rojen v Londonu in odraščal v Surreyju, je obiskoval selektivno državno gimnazijo Reigate. Kot najstnik je bil politično aktiven, pri 16. letih pridružil podmladku Laburistične stranke. Leta 1985 je na Univerzi v Leedsu diplomiral iz prava, nato pa na Univerzi v Oxfordu opravil še diplomo iz civilnega prava.[2][3]

Poklicna pot

uredi

V odvetniški zbornici se je Starmer ukvarjal predvsem s kazensko obrambo, specializiral pa se je za človekove pravice.[4] Bil je svetovalec za človekove pravice pri policijski upravi Severne Irske, leta 2002 pa je postal svetovalec Silk (kot kraljičin svetovalec). Med vodenjem javnega tožilstva in državnega tožilstva se je ukvarjal s številnimi pomembnimi primeri, med drugim z umorom Stephena Lawrencea. V novoletnih časteh leta 2014 je bil imenovan za viteza poveljnika Reda Bath (KCB) za "zasluge pravu in kazenskemu pravosodju".

Politika

uredi

Policijsko delo na Severnem Irskem je vplivalo na Starmerjevo politično kariero in je bil na splošnih volitvah leta 2015 izvoljen v spodnji dom parlamenta. Na referendumu o članstvu v Evropski uniji leta 2016 je podprl stran, ki je zagovarjala obstoj Združenega kraljestva v Uniji in se zavzel za predlagani drugi referendum o brexitu. Deloval je v kabinetu v senci Jeremyja Corbyna kot sekretar za brexit,[5][6] Corbyna pa odstopu zaradi poraza laburistov na splošnih volitvah leta 2019 nasledil na vodstvenem položaju. Kot vodja opozicije je premaknil laburiste proti političnemu središču in poudaril odpravo antisemitizma znotraj stranke, njegova stranka pa je na lokalnih volitvah 2023 in 2024 dosegla pomembne uspehe.

Predsednik vlade

uredi
 
Starmer kot predsednik vlade pred Downing Street 10, 5. julij 2024

Starmer je popeljal laburiste do prepričljive zmage na splošnih volitvah leta 2024, s čimer se je končalo štirinajstletno vladanje konservativcev. 5. julija 2024 je nastopil mandat predsednika vlade Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.[1] V njegovem mandatu je vlada ukinila določena zimska plačila goriva za okoli 10 milijonov ljudi, uvedla shemo predčasnega izpusta za tisoče zapornikov, da bi zmanjšala prezasedenost zaporov, in končala številne stavke v javnem sektorju. Starmer je napovedal poveljstvo za varnost meje kot nadomestilo za azilni načrt v Ruandi in nacionalni program za boj proti nasilnim nemirom za nemire leta 2024 ter reforme pravic delavcev.

V zunanji politiki je Starmer podprl Ukrajino med rusko invazijo in Izrael v vojni s Hamasom, vendar je od februarja 2024 tudi pozval k takojšnji prekinitvi ognja na območju Gaze (potem ko je pred tem zavrnil poziv). Vlada je nato zmanjšala izvoz britanskega orožja v Izrael.

Eno prvih dejanj Starmerja kot predsednika vlade je bil preklic kontroverznega načrta za azil v Ruandi, ki ga je opisal kot "mrtvega in pokopanega".[7][8] Cooper je ustanovil mejno varnostno poveljstvo za boj proti tihotapskim združbam, ki izvajajo nezakonite prehode migrantov čez Rokavski preliv.[9][10]

Zunanja politika

uredi

Združene države Amerike

uredi
 
Starmer z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom v Beli hiši, 10. julija 2024

Julija 2024, po splošnih volitvah leta 2024, je ameriški predsednik Joe Biden čestital Starmerju za "peklensko zmago".[11] Starmer in Biden sta razpravljala o skupni zavezanosti posebnim odnosom med ZDA in Združenim kraljestvom ter o medsebojni podpori Ukrajini.

Po prvem poskusu atentata na Donalda Trumpa 13. julija 2024 je Starmer na X (prej Twitter) objavil, da "politično nasilje v kakršni koli obliki nima mesta v naših družbah" ter izrekel najboljše želje Donaldu Trumpu in njegovi družini.[12]

NATO

uredi
 
Starmer in generalni sekretar Jens Stoltenberg na vrhu Nata leta 2024

Prvo čezmorsko srečanje, ki se ga je Starmer udeležil kot predsednik vlade, je bil vrh Nata leta 2024 v Washingtonu od 9. do 11. julija 2024.[13][14] Med letom na srečanje je Starmer predstavil "železno" zavezo za povečanje obrambnih izdatkov do Natovega cilja 2,5 odstotka BDP v skladu s Natovim ciljem.[15][16]

Evropa

uredi
 
Starmer gosti taoiseacha Simona Harrisa na anglo-irskih dvostranskih pogovorih v Checkersu, 17. julij 2024

Odkar je postal premier, si je Starmer prizadeval "ponastaviti" odnose Združenega kraljestva z Evropsko unijo po brexitu, ki mu je nasprotoval. V prvih nekaj mesecih na položaju se je srečal z več evropskimi voditelji.[17][18]

27. avgusta 2024 sta Starmer in nemški kancler Olaf Scholz napovedala pogovore o reviziji sporazuma o sodelovanju med Nemčijo in Združenim kraljestvom, ki zajema področja obrambe, energetske varnosti, znanosti in tehnologije.[19]

Ruska invazija na Ukrajino

uredi

Na vrhu Nata leta 2024 je Starmer nakazal, da bi lahko Ukrajina med rusko invazijo na Ukrajino uporabila britanske rakete Storm Shadow, ki jih je britanska vlada poslala kot vojaško pomoč za napad na vojaške cilje v Rusiji.[20] Na srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim je Starmer pozval k "nepovratni" strategiji članstva Ukrajine za pridružitev Natu.[21]

Vojna Izrael-Hamas

uredi

Starmer je obljubil podporo Izraelu v vojni proti Hamasu, vendar je pozval tudi k takojšnji prekinitvi ognja na območju Gaze od februarja 2024, medtem ko je pred tem v svojem mandatu kot vodja opozicije poziv k temu zavrnil.[22][23] Julija 2024 je Starmer zagotovil izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju, da bo britanska vlada z Izraelom nadaljevala svoje sodelovanje pri odvračanju zlonamernih groženj.[24]

Pod Starmerjevim premierstvom so bile licence za nekatere britanske prodaje orožja Izraelu začasno preklicane septembra 2024 zaradi "jasnega tveganja", da bi lahko bilo orožje uporabljeno v nasprotju z mednarodnim pravom. Zunanji minister David Lammy je napovedal, da je vlada Združenega kraljestva začasno preklicala 30 od 350 dovoljenj za izvoz orožja v Izrael, kar vpliva na opremo, kot so deli za bojna letala, helikopterje in brezpilotna letala.[25]

Osebno življenje

uredi
 
Starmer in njegova žena Victoria, zunaj št. 10, 5. julij 2024

Starmer je spoznal Victorio Alexander, takrat odvetnico, v začetku leta 2000, ko je bil višji odvetnik pri Doughty Street Chambers, ko sta delala na istem primeru. Zaročila sta se leta 2004 in se poročila 6. maja 2007 na posestvu Fennes severno od Bockinga v Essexu.[26][27] Par ima dva otroka, sina, ki se je rodil leto dni po poroki, in hčerko, ki se je rodila dve leti pozneje. Oba sta vzgojena v judovski dediščini svoje matere.[28][29] Do selitve na Downing Street je par prebival v mestu Kentish Town v severnem Londonu, kjer imata v lasti hišo.[30][31][32]

Starmer je peskatarec, njegova žena pa vegetarijanka. Svoja otroka sta vzgajala kot vegetarijanca, ko sta bila stara 10 let, sta jima ponudila možnost jesti meso.[33] V intervjuju med kampanjo za splošne volitve leta 2024 je Starmer dejal, da je bil njegov največji strah to, kako bo vodenje vlade vplivalo na njegova otroka, saj sta v "težavnih letih" in kako bi bilo lažje, če bi bila mlajša ali starejša.[34] Dejal je tudi, da se bo ob petkih poskušal izogniti delu po 18. uri, da bi opazoval šabatne večerje in preživel čas s svojo družino.[35][36]

 
Starmer z družinskim sibirskim muckom Princem na Downing Street 10, 19. september 2024

Starmer je ateist in se je odločil monarhu dati "slovesno izjavo" (alternativo prisegi zvestobe, ki ne vključuje sklicevanja na Boga).[37] Rekel je, da čeprav ne verjame v Boga, priznava moč vere, da združuje ljudi.[38] Svojo družino spremlja tudi na bogoslužje v Liberalno judovsko sinagogo v severnem Londonu.[35][39] Starmer je navdušen nogometaš, saj je igral za Homerton Academicals, amatersko ekipo iz severnega Londona.[40] Navija za prvoligaški nogometni klub Arsenal.[41] Napisal je nekaj člankov za The Guardian, The Sunday Telegraph in druge.[42] Med letoma 1986 in 1987 je služboval tudi kot urednik Socialist Alternatives, trockistične radikalne revije, ki jo je izdala organizacija pod istim imenom, ki je predstavljala britansko sekcijo Mednarodne revolucionarne marksistične tendence (IRMT).[43]

Sklici

uredi
  1. ↑ 1,0 1,1 V, A. P. J. , G. »Keir Starmer novi britanski premier: Vi ste nam izkazali zaupanje, mi vam bomo prinesli spremembe«. rtvslo.si. Pridobljeno 1. novembra 2024.
  2. ↑ »People of Today«. Debretts.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. februarja 2015. Pridobljeno 4. julija 2016.
  3. ↑ Bates, Stephen (1. avgust 2008). »Profile: Keir Starmer«. The Guardian. London. Arhivirano iz spletišča dne 29. marca 2019. Pridobljeno 10. aprila 2020.
  4. ↑ Bates, Stephen (1. avgust 2008). »Profile: Keir Starmer«. The Guardian. London. Arhivirano iz spletišča dne 29. marca 2019. Pridobljeno 10. aprila 2020.
  5. ↑ »Keir Starmer resigns as shadow home office minister«. ITV News. 27. junij 2016. Arhivirano iz spletišča dne 14. julija 2019. Pridobljeno 14. julija 2019.
  6. ↑ »MPs vote no confidence in Jeremy Corbyn after shadow cabinet revolt: As it happened«. 28. junij 2016. Arhivirano iz spletišča dne 17. marca 2020. Pridobljeno 4. aprila 2020.
  7. ↑ Riley-Smith, Ben; Hymas, Charles (5. julij 2024). »Starmer kills off Rwanda plan on first day as PM«. The Telegraph. London. Pridobljeno 6. julija 2024.
  8. ↑ »Sir Keir Starmer confirms Rwanda plan 'dead' on day one as PM«. BBC News. 6. julij 2024. Pridobljeno 7. julija 2024.
  9. ↑ Riley-Smith, Ben; Hymas, Charles (5. julij 2024). »Starmer kills off Rwanda plan on first day as PM«. The Telegraph. London. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. julija 2024. Pridobljeno 6. julija 2024.
  10. ↑ »Cooper sets out plan to tackle small boat crossings«. BBC News. 7. julij 2024. Pridobljeno 7. julija 2024.
  11. ↑ Watch: Keir Starmer takes phone call from Joe Biden after general election win. 6. julij 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. julija 2024. Pridobljeno 8. julija 2024.
  12. ↑ Starmer, Keir (14. julij 2024). »I am appalled by the shocking scenes at President Trump's rally and we send him and his family our best wishes. Political violence in any form has no place in our societies and my thoughts are with all the victims of this attack«. Twitter.
  13. ↑ Wilson, Eliot (9. julij 2024). »What will Starmer's fellow world leaders make of him at the NATO summit?«. The Spectator. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. julija 2024. Pridobljeno 9. julija 2024.
  14. ↑ »Keir Starmer to take first steps on world stage at NATO summit in Washington«. ITV News. 9. julij 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. julija 2024. Pridobljeno 9. julija 2024.
  15. ↑ Mason, Chris (9. julij 2024). »PM says defence spending commitment 'cast iron'«. BBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. julija 2024. Pridobljeno 9. julija 2024.
  16. ↑ Fisher, Lucy; Foy, Henry (9. julij 2024). »Starmer plans 'road map' for UK to hit higher defence spending goal«. Financial Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. julija 2024. Pridobljeno 9. julija 2024.
  17. ↑ »UK's Starmer, Germany's Scholz seek reset in British-EU ties with comprehensive treaty«. France 24 (v angleščini). 28. avgust 2024. Pridobljeno 22. septembra 2024.
  18. ↑ »Keir Starmer in Italy to discuss migration with PM Georgia Meloni«. BBC News (v britanski angleščini). 15. september 2024. Pridobljeno 22. septembra 2024.
  19. ↑ »Keir Starmer: Reset with EU does not mean reversing Brexit«. BBC News (v britanski angleščini). 27. avgust 2024. Pridobljeno 22. septembra 2024.
  20. ↑ Wickham, Alex (10. julij 2024). »Starmer Says Ukraine Can Use UK Missiles to Strike Inside Russia«. Bloomberg. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. julija 2024. Pridobljeno 10. julija 2024.
  21. ↑ Maddox, David (10. julij 2024). »Starmer gets first big diplomatic win with 'irreversible' Ukraine NATO membership plan«. The Independent. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. julija 2024. Pridobljeno 10. julija 2024.
  22. ↑ Francis, Sam (18. februar 2024). »Sir Keir Starmer calls for Gaza 'ceasefire that lasts'«. BBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 18. februarja 2024.
  23. ↑ Walker, James (8. julij 2024). »Keir Starmer on Gaza: A timeline of the new Prime Minister's position«. The National. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. julija 2024. Pridobljeno 9. julija 2024.
  24. ↑ »UK's new PM Starmer says 'urgent' need for Gaza ceasefire«. Al Jazeera. 8. julij 2024.
  25. ↑ »UK suspends some arms exports to Israel«. BBC News (v britanski angleščini). 2. september 2024. Pridobljeno 22. septembra 2024.
  26. ↑ Strick, Katie (2. julij 2024). »Victoria Starmer: the no-nonsense solicitor set to become Britain's next first lady«. The Standard. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. julija 2024. Pridobljeno 2. julija 2024.
  27. ↑ »What do we know about Sir Keir Starmer's wife, Lady Starmer?«. Tatler. 24. april 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. avgusta 2020.
  28. ↑ Harpin, Lee (16. november 2020). »Starmer: Our kids are being brought up to know their Jewish backgrounds«. The Jewish Chronicle. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. septembra 2022.
  29. ↑ Hall, Alice (23. maj 2024). »Who Is Lady Victoria Starmer, Keir Starmer's Wife?«. Grazia. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. maja 2024. Pridobljeno 27. maja 2024.
  30. ↑ Thomson, Alice (8. junij 2024). »Meet Victoria Starmer, Keir's wife and most trusted adviser«. The Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. junija 2024. Pridobljeno 9. junija 2024.
  31. ↑ »Keir Starmer's wife: Who is Lady Starmer?«. Sky News. 10. oktober 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. maja 2024. Pridobljeno 27. maja 2024.
  32. ↑ Brown, Faye. »Keir Starmer attends Taylor Swift concert – and fans are quick to make puns«. Sky News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2024. Pridobljeno 3. julija 2024.
  33. ↑ Holl-Allen, Genevieve (26. julij 2023). »Sir Keir Starmer: I didn't let my children eat meat until they were 10«. The Telegraph. London. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. oktobra 2023. Pridobljeno 13. septembra 2023.
  34. ↑ Rogers, Alexandra (12. junij 2024). »Starmer reveals 'worry' for family if he enters No 10 as Sunak says he can understand public 'frustrations'«. Sky News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. junija 2024. Pridobljeno 15. junija 2024.
  35. ↑ 35,0 35,1 Gillott, Hannah (26. julij 2023). »Our family treasures our Shabbat dinners, says Keir Starmer«. The Jewish Chronicle. Pridobljeno 15. julija 2024.
  36. ↑ Quinn, Ben; Stacey, Kiran; Mason, Rowena (2. julij 2024). »'Really desperate': Starmer hits back at Tory attacks on his work hours«. The Guardian. London. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2024. Pridobljeno 2. julija 2024.
  37. ↑ Hazell, Will (10. september 2022). »Atheist Keir Starmer avoids reference to God in pledge of loyalty to King Charles III«. The Telegraph. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. maja 2024. Pridobljeno 21. junija 2024.
  38. ↑ Williams, Rhiannon (11. april 2021). »Politics Keir Starmer: I may not believe in God, but I do believe in faith«. i. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. julija 2021.
  39. ↑ Edwardes, Charlotte (22. junij 2024). »'You asked me questions I've never asked myself': Keir Starmer's most personal interview yet«. The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2024. Pridobljeno 22. junija 2024.
  40. ↑ Moss, Stephen (21. september 2009). »Keir Starmer: 'I wouldn't characterise myself as a bleeding heart liberal...'«. The Guardian. London. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. maja 2019.
  41. ↑ Maguire, Patrick (31. marec 2020). »Keir Starmer: The sensible radical«. New Statesman. London. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. aprila 2020.
  42. ↑ »Keir Starmer | The Guardian«. www.theguardian.com. Pridobljeno 12. julija 2024.
  43. ↑ »Keir Starmer: Radical who attacked Kinnock in Marxist journal«. The Times. 18. januar 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. julija 2020.

Dodatna literatura

uredi

Zunanje povezave

uredi
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Keir_Starmer&oldid=6327940«